Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se nahaja na Brniku v bližini Kranja, smo izbrali za začetek Iskrive pešpoti: Brnik-Mojstrana, ker je med iskrivimi kartami tudi joker Edvard Rusjan. V starem potniškem terminalu najdemo pod stropom repliko njegovega letala Eda-5.

Iz letališča smo se odpravili proti razcepu poti za Vašco pri Cerkljah. Najprej smo morali priti do regionalne ceste: Kranj-Mengeš. Mi smo šli mimo novega potniškega terminala do carving proge in nato do krožišča. Druga možnost pa je, da se gre direktno is starega potniškega terminala proti krožiču, kjer je ena izmed možnosti tudi odcep Vašca. Za to pot smo potrebovali slabih 10 minut.

Ko smo prišli do krožišča, smo se odpravili po kolesarski stezi do odcepa za Vašco. Za to pot smo potrebovali slabih 15 minut.

Ko smo stopili na lokalno cesto: Brnik-Vašca, smo se usmerili proti Cerkljam na Gorenjskem.

Sledila je hoja po tej cesti, pri čemer na začetku hodimo dober kilometer po gozdu. Potem pa smo na travnikih in poljih. Če pogledamo proti jugu, nam nese pogled vse do Zaloga in še dalje do vzpetin nad Smlednikom …

Še enkrat se pred nami pojavi manjši gozd, skozi katerega teče asfaltna cesta proti Vašci.

Nenadoma so se pred nami pojavili ljudje, ki so v večernih urah obdelovali svoj vrtiček. Jasno nam je bilo, da smo v bližini naseljenih krajev. Od tega kraja smo potrebovali do Vašce slabih 10 minut.

Cesta nas je vodila mimo zaselka Vašca, v katerem so prevladovale kmečke hiše.

Ko je bilo konec zaselka Vašca, pa se je že pred nami pojavila krajevna tabla Cerklje na Gorenjskem.

Nato moramo paziti, da zavijemo 90 stopinj v desno na Staro cesto.

V nadaljevanju moramo paziti, da zopet zavijemo za 90 stopinj na netipično pot, ki na začetku bolj izgleda kot neka pot na dvorišče.

Iz te poti pridemo na regionalno cesto: Brnik-Žičnica Krvavec oziroma v center Cerkelj na Gorenjskem, kjer je tudi ena največjih cerkva v Sloveniji. Naredimo nekaj korakov proti severozahodu in za cerkvijo, kjer gre lokalna cesta za Pšato, zavijemo proti rojstni hiši Ignacija Borštnika (slovenski gledališki igralec, režiser in pedagog) (v iskrivih kartah je pikov Janez).

Od tu pa nadaljujemo pot ponovno proti severozahodu, in sicer v zaselek Grad. Gremo kar po pločniku po prej omenjeni regionalni cesti oziroma po Krvavški cesti.

Pot nas pelje mimo picerije Štalca, žagarskega obrata Aleksander Kranjec s.p. Ko pa na svoji levi strani zagledamo picerijo Pod Jenkovo lipo smo že v Gradu. Ko pridemo do avtobusne postaje v Gradu, zavijemo desno in smo že v naslednjem zaselku Dvorje.

Po slabih 200 m smo pred hišo, pri kateri moramo zaviti na travnati kolovoz, da se začnemo vzpenjati proti Mežnarju oziroma cerkvi Sv. Štefana na Štefanji gori.

Table na poti so nas opozarjale, da smo na trasi z imenom: Pot povezovanja pot krošnjami. Iz tabel se je dalo razbrati, da pot poteka, npr. od Adergasa preko Štefanje gore do Gradu oziroma Dvorij. Na teh več številnih tablah smo si lahko prebrali o flori in favni na poti, arheoloških najdiščih …

Na začetku smo prečili strme brežine porasle z mešanim gozdom, ki so pomenile začetek Kamniško-Savinjskih Alp. Nismo hodil direktno v breg, kar bi povečalo strmino, ampak prečno. Posledično je bil vzpon manj strm, kar nam je odgovarjalo. Na začetku so bile po tleh razmetane večje in manjše dolomitne skale, ki so na višji nadmorski višini izginile. Pojavila se je sanjska planinska steza, sestavljena iz potlačene črno-rjave prsti, iz katere so štrlele korenine dreves. Kovinske tablice na drevesih so nas opozarjale, da hodimo v smeri turistične kmetije pri Mežnarju, ki je locirana na skrajnem zahodu Zgornje Štefanje gore, ki je precej odmaknjena od osrednjega naselja.

Prvi znak, da smo prišel na planoto, kjer domujeta obe naselji Štefanje gore: Zgornja in Spodnja Štefanja gora, so bili travniki z lovskimi prežami na njihovih obronkih, v daljavi smo videli asfaltno cesto, ki povezuje tamkajšnje kraje med seboj z motornimi vozili. Pojavile so se tudi makadamske ceste. Ob poti smo opazil vikend. Spregledati pa tudi ni bilo možno vršace Kamniško-Savinjskih Alp, začenši s Kočno, Grintavcem, Kalškim grebenom, na koncu, na jugovzhodni strani je nase opozarjal Krvavec z ravno  črto med gostim gozdom. Gre za gondolsko žičnico na Krvavec. V višjih legah lahko opazimo gozdno  mejo, kjer se drevesa umaknejo in mesto prepustijo zelenim bregovom, poraslih s travo, značilne zelene barve. Monotonost razbijajo stavbe, ki predstavljajo turistično infrastrukturo: hotel, planinska koča, planšarija …

Po 1,5 urni hoji smo prispeli v bližino prej omenjenega kmečkega turizma Pri Mežnarju. Ko smo stopil iz gozda, smo na svoji levi strani zagledali pašnik. Na njem pa značilne gorenjske krave. Njihova telesa so bila svetlo-rjave barve. Manjši del so predstavljale lise bele barve. V ozadju se je v soncu kopala cerkev na vzpetini, ki je posvečena sv. Štefanu (748 m). Med njimi pa je bilo opaziti redke predstavnice, ki so bile sivkaste barve. Po našem mnenju gre za mutante.

Sledil je vzpon do cerkve ter dalje proti zaselku Možjanca, ki je od Štefanje gore odmaknjena približno 1 uro hoje. Na tem delu poti moramo pozorno gledati GPS napravo, da stopicamo po pravih poteh, kajti na začetku prevladujejo poti, ki vodijo proti Olševku. Nepazljiv pohodnik hitro zaide na vrh gore Apnišče (739 m), ki na tem mestu predstavlja najvišjo točko. Ko pa smo na njegovem vrhu in se začnemo spuščati proti Olševku, se bomo zelo težko po drugi poti prebili nazaj na pravo pot za Možjanco, ki poteka na severo-vzhodni strani prej omenjenega vrha.

Na tem delu poti je potrebno na odprtih delih poti opozoriti na izredno lepe panoramske poglede proti Ljubljanski kotlini. Na jugozahodu  vidimo Polhograjsko hribovje. Na severozahodu imamo Škofje loško hribovje. Na kocu pa Julijske Alpe. V kotlini iz juga proti severu so mesta: Ljubljana, Medvode, Škofja Loka, Kranj …

Iz Možjance (679 m) se spustimo v Tupaliče po ilovnatem kolovozu. Če ne zaidemo proti Olševku, smo v Tupaličah po 1 urni hoji.

Tupaliče in Preddvor se držita skupaj. Le na zahodni strani ju loči struga reke Kokra, ki nas bo od sedaj naprej spremljala vse do Kranja. V Preddvoru moramo obiskati grad Turn, kjer je v 19. stoletju živela pesnica Josipina Turnograjska. Samo strelaj, ko preko mostu prečkamo reko Kokro, se usmerimo v hrib. Tudi zaselek nosi ime Hrib. Ko pridemo na planoto, že v daljavi zagledamo grad Turn. Ravna asfaltna cesta, ki poteka med polji in travniki, se konča na mestu, kjer pravokotno na njo pripelje cesta iz bližnjega Preddvora. Tu stojijo mogočne lipe. Pod eno izmed njih je znamenje in  klopca. Vse to lahko opazi ostro oko že iz kakšnih 300 metrov oddaljenosti. Na začetku te poti lahko na svoji levi strani opazimo mogočne sekvoje v smeri zahoda, kjer je jezero Črnava. Ob njem pa trenutno obratuje hotel, ki nosi ime Alma. Na mestu trenutnega opazovanja in na opisani poti smo deležni lepega pogleda na Zaplato s hudičevim gozdom in Storžič, če opišemo samo hribe na severozahodnem delu.

Po približno 15 minutah hoje pridemo do gradu Turn, kjer so nastanjeni starejši občani. Na severozahodni strani gradu, zunaj ograje je večje parkirišče, ki je namenjeno pohodnikom na Sv. Jakob in ostale okoliške vrhove. Ker ta vrh obišče veliko pohodnikov, je tu vedno dovolj avtomobilov in v njihovi bližini ljudi, ki se odpravljajo ali so prišli iz hribov. Obiskovalca gradu Turn presenetijo vrtna vrata, ki izgledajo, da so zaklenjena. So pa odklenjena. Samo potisniti jih je potrebno v pravo smer. Ko smo na dvorišču gradu Turn, imamo okoli sebe spominska obeležja povezana z Josepino Turnograjsko: spomenik, njen doprsni kip na pročelju gradu (srčna dama v iskrivih kartah).

Ne moremo pa tudi mimo kapelice, ki je na drugi strani dvorišča, bolj točno povedano na severu, ločena od gradu. Na podobni lokaciji je tudi stavba, v kateri bivajo starejši občani, vendar malce bolj na vzhodu.

Iz gradu se odpravimo do jezera Črnava. Jezero obdajata hotel Alma, leseni most … Na vodi lahko opazimo labode, kajtarje … V bližini poteka tudi Gozdna učna pot. Jezeru pa čar daje ozadje Kamniško Savinjskih Alp, ki ga naredijo živahnega, čeprav je voda rjava in na severni strani bolj stoječa.

Čaka nas še zadnji del poti do Kranja v smeri jugozahoda. Ko zapustimo center Preddvora, ki ga prepoznamo po markantni cerkvi sv. Petra, po tri četrt ure hoje pridemo do vasi Breg ob Kokri.

Sledi vsaj 1,5 urna hoja po kompleksu protokolarnega objekta Brdo, ne v notranjosti ograje, ampak tik za njo, v zunanjem delu. Gre za monotono makadamsko cesto z vidika hoje, ki jo vidimo od 200 pa do 400 m naprej, ki poteka po ravnini.

Ta del poti končamo, ko na svoji desni strani zagledamo protokolarna objekta Brda: hotel, kongresno dvorano … Malo naprej je tudi regionalna cesta: Predoslje-Kokrica pri Kranju.

Ko pridemo na regionalno cesto: Predoslje-Kranj gremo dobrih 50 metrov naprej v smeri vasi Kokrica, kjer lahko zavijemo za 90 stopinj desno v protokolarni objekt Brdo. Za visoko cipresovo ograjo vidimo v daljavi povsem nov hotel, ki nosi ime Elegans hotel Brdo.

Če si želimo ogledati grad Brdo, moramo vstopiti na info točko Parka Brdo. Gre za manjšo zgradbo, ki je na levi strani hotela. Plačati moramo vstopnino, ki znaša 5 €. Iz zgradbe vstopimo v Park Brdo.

Hodimo nekaj sto metrov naravnost. Gremo mimo Kongresnega centra, ki je na naši desni strani in mimo Restavracije Zois. Potem pa kmalu na naši levi strani zagledamo grad Brdo. Pri panojih, ki opisujejo zgodovino gradu Brdo zavijemo levo. Kmalu smo pri gradu, ki je velika, lepa zgradba. V njem je bival Žiga Zois (1747-1819) (naravoslovec, razsvetljenec, mecen, mineralog in gospodarstvenik) (iskriva karta: pikov kralj).

Po isti poti se vrnemo najprej do hotela Elegans skozi zgradbo, ki jo imenujejo Info točka Parka Brdo. Ko smo zopet na prostem, pa se usmerimo proti prej omenjeni regionalni cesti.

Iz regionalne ceste, ko smo že zunaj Parka Brdo, zavijemo za 90 stopinj v levo, na lokalno cesto za vas Ilovka. Pot gre ravno proti vasi. Ko pridemo do vasi opazimo, da je veliko prebivalcev specializiranih za pridelavo zelenjave, ukvarjajo se tudi z vrtnarstvom. Tu pa imamo tudi turistične sobe po ugodni ceni.

Iz vasi se po strmi asfaltni cesti spustimo do reke Kokra, jo prečimo preko lesenega mostu, se približamo avtocesti, nadaljujemo pot pod avtocesto in se usmerimo na gozdno stezo, ki nas zelo hitro pripelje v listnati gozd, ki nudi zelo dobro senco.

Ko pridemo iz gozda, smo na severovzhodnem obrobju Kranja. Hojo najprej začnemo po Kurirski poti, nadaljujemo po Jelenčevi ulici. Ko pridemo skoraj do Ceste Staneta Žagarja, pri trgovini Vida (šiviljski pribor …), zavijemo v desno proti Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli, ŠC Kranj (Cesta Staneta Žagarja 33, Kranj).

Hodimo manj kot sto metrov ob industrijski hali, da pridemo do zapornice. Potem, ko smo prečili zapornico gremo do glavnega vhoda v šolo, kjer zavijemo levo. Na svoji desni strani bomo zagledali Županov čebelnjak. V tajništvu šole pa je tudi velika slika iskrive karte, ki predstavlja Antona Janšo.

Nadaljujemo pot do Ceste Staneta Žagarja, kjer zavijemo za 90 stopinj levo. Pri semaforju gremo čez cesto na Žanovo ulico. Po slabem kilometru pridemo do Ceste na Klanec, kjer na razcepu zavijemo desno, da se spustimo do kanjona reke Kokre.

Hodimo naprej po levem bregu reke Kokre slab kilometer, da pridemo do lesenega mostu, kjer prečimo reko.

Ko pridemo čez most. zavijemo levo proti stopnicam, pri čemer hodimo po položnem, kratkem vzponu

Po stopnicah se vzpnemo vsaj za 30 višinskih metrov. Stopimo na Poštno ulico. Kmalu pa smo tudi na Glavnem trgu, kjer končamo 1. etapo po Iskrivi pešpoti: Brnik-Kranj.

1. etapa Iskrive pešpoti: Brnik-Kranj je dolga etapa okoli 30 km. Poleg tega je treba premagati največ višinskih metrov od vseh etap (okoli 600 m). Posebej je pot slikovita, ko se povzpnemo na Štefanjo goro in hodimo proti zaselku Možjanca, saj vidimo velik del Ljubljanske kotline in hribe (Šmarjetna gora, Jošt, Jelovica …), ki se na zahodu dvigujejo nad kotlino.

Gremo tudi mimo vasi Preddvor, kjer obiščemo grad Turn in jezero Črnava. Tu je tudi hotel Alma.

Obiščemo tudi Park Brdo, ki si ga je vredno ogledati zaradi številnih drevesnih vrst, ki krasijo ogromne trate. Vse skupaj pa še poživijo drevoredi, ribniki, čebelnjak … Poleg tega so v Parku Brdo številni zanimivi, lepi objekti kot so grad Brdo, Restavracija Zois, Kongresni center.

V 1. etapi hodimo mimo naslednjih točk, ki so povezane z osebama v Iskrivih kartah: Ignacij Borštnik, rojstna hiša, Cerklje, pikov Janez; Josipina Urbančič – Turnograjska, grad Turn, Preddvor, srčeva dama; Žiga Zois, grad Brdo, Predoslje, pikov kralj.