Na Bledu jih skrbi, da bodo ostali brez precejšnjega dela denarja od vstopnine za grad. Ministrstvo za kulturo želi spremeniti pogodbo z Zavodom za kulturo Bled, ki upravlja grad in tudi vstopnino. Gre za velike zneske, tudi do štiri milijone evrov letno. Več …
Mesečni arhiv: januar 2024
Josip Plemelj
Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873).
Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.
Prof. dr. Josip Plemelj je bil čudežni otrok z bleščečo matematično kariero
Karla Bulovec Mrak
Karla Bulovec, kasneje Mrak, rojena 1895, je bila prva Slovenka, ki se je v času prve svetovne vojne odločila, da bo postala kiparka.
V času, ko je še divjala prva svetovna vojna, je bila to pogumna odločitev. Prepričana, da ji bo uspelo uresničiti svoje sanje, je pridobila vsa dovoljenja za študij in se odpravila na pot po Evropi. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi vere v svoj talent in značajske neuklonljivosti ji v življenju ni bilo lahko. V pismih prijateljici Angeli, ki nam odstirajo njeno osebnost in življenje, je večkrat zapisala, da ne more delati tistega, kar bi si želela. Zaradi pomanjkanja sredstev namreč nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, zato je prenehala kipariti in se popolnoma posvetila risanju. Risala je na cenen papir, ki so ga uporabljali za pakete in se je slabo ohranil. Karla Bulovec je po krivici ostala v senci svojega moža, dramatika Ivana Mraka, v filmu pa je spregovorila s pomočjo svojih del in pisem.
Avtorica filma je Nataša Gaši.
Vas Grad (Bled) (v tej vasi je bila rojena Karla Bulovec Mrak)
Slovenska biografija
Med v satju – med, ki se postreže kar sam
Satovje (satje ali tudi satniki) je struktura, ki jo izdelujejo čebele v svojem panju iz voska. Satovje je sestavljeno iz šestkotnih celic, ki so zaprte na eni strani, in služi kot shramba za med, pelod, in kot gnezdo za razvijajoče se čebelje ličinke. Več o Medu v satju si preberite na spletni strani Čebelarne Novak.
Mana (medena rosa) kot del gozdne paše čebel
1. Kateri gozdovi so najpomembnejši vir čebelje hrane?
Gozdovi iglavcev in listavcev so najpomembnejši vir čebelje hrane.
2. Kaj nabirajo čebele na gozdnem drevju, grmovju in zeliščnem sloju?
Na gozdnem drevju, grmovju in zeliščnem sloju nabirajo čebele:
– medičino,
– mano,
– cvetni prah in
– propolis.
3. Kako nastaja med?
a.) surovina -> 1. predelava -> vmesna stopnja -> 2. predelava -> končna stopnja
b.) drevesni sok -> nektar -> čebela -> cvetlični med
c.) drevesni sok -> ušice -> mana -> čebela -> gozdni med
4. Kaj je surovina za medičino in za mano?
Iz 3. vprašanja vidimo, da je surovina za medičino in za mano drevesni sok.
5. Kateri predstavnik živalskega sveta se pojavlja pri nastanku cvetličnega medu?
Pri nastanku cvetličnega medu se pojavlja samo en predstavnik živalskega sveta – čebela.
5. V kaj se spreminja drevesni sok, če prehaja preko medovnikov?
Če prehaja preko medovnikov, se spreminja v medičino (nektar).
6. V kaj se spreminja drevesni sok, če prehaja preko posrednikov (lubne uši in kaparji)?
Če pa so posredniki lubne uši in kaparji, nastaja iz njega mana (sladka rosa).
7. Katera 2 predstavnika sta potrebna pa proizvodnjo gozdnega (maninega medu)?
Za proizvodnjo gozdnega (maninega medu) pa sta potrebna dva predstavnika živalskega sveta:
– čebela in
– lubna ušica ter kapar (Slika 1).
8. V kateri red spadajo lubne ušice in kaparji?
Lubne ušice in kaparji, povzročitelji gozdnega medenja, spadajo v red kljunatih žuželk (Rhynchta).
9. Kako lubne ušice in kaparji pridejo do drevesnega soka?
Lubne ušice in kaparji pridejo do drevesnega soka na naslednji način:
a.) Ko zabode žuželka svoj kljunec v lubje in prodre z njim do sitastih cevk, po katerih se pretaka drevesni sok z organskimi snovmi, ji ta zaradi pritiska (turgorja) sam od sebe priteče v usta. V večini primerov hrane sploh ni treba sesati, ampak jo samo požira.
b.) Kljunec je zgrajen tako, da oklepa v svoji notranjosti dva vzporedna kanala; po enem prodira iz rastline v usta žuželke drevesni sok, po drugem pa v obratni smeri slina, ki se na površini vbodenega mesta strdi in se oblikuje v nekakšno cevko. Skozi to ranico pronica drevesni sok tudi še potem, ko je ušica že izvlekla sesalo in se premaknila na drugo mesto.
10. Ali ušice predelajo velike količine drevesnega soka?
Ušice predelajo velike količine drevesnega soka.
11. Kaj izločijo ušice na podlagi drevesnega soka (sladkorji in beljakovine), kar ne porabijo zase?
Iz njega porabijo zase le majhen del sladkorjev in beljakovin, ostalo pa izločijo v obliki sladkih kapljic (medene rose).
12. Kaj ni v medeni rosi, ki pada na podrast in jo nabirajo čebele?
V tej medeni rosi, ki pada na podrast in ki jo nabirajo čebele, ni ostankov prebave (fekalij).
13. Zakaj ni v medeni rosi ostankov prebave (fekalij)?
V telesu kljunatih žuželk je poseben filtrni prekat, skozi katerega se pretaka večji del soka, pri čemer se:
– zniža odstotek vode in
– tudi nekoliko spremeni njegova kemična sestava.
13. Komu morajo zgornje dejstvo pojasnjevati čebelarji?
Zgornje dejstvo moramo včasih pojasnjevati našim kupcem medu, ki imajo predsodke, kar zadeva nastanek mane.
14. Kaj je v soku jelke, ki najpomembnejši gostitelj zalubnih ušič (zelene hojeve ušice)?
V soku jelke (hoje), ki je v določenih letih pri nas najpomembnejši gostitelj zalubnih ušic, zlasti zelene hojeve ušice(Cinara pectinatae), je pretežno:
– disaharid saharoza (trsni sladkor).
15. V kaj se spremeni disaharid saharoza (trsni sladkor) v telesu žuželke?
V telesu žuželke se spremeni disaharid saharoza (trsni sladkor):
– v sadni in
– grozdni sladkor,
– pa tudi v nekatere višje oblike, na primer v melicitozo in fruktomaltozo in
celo v oligosaharide.
16. V kaj predelajo čebele drevesni sok, ki so ga oplemenitile ušice in kaparji (mana oziroma medena rosa)?
Drevesni sok se torej oplemeniti, ta proces pa dokončajo čebele, ki mano predelajo v končni proizvod – manin med.
Več o mani kot gozdni paši čebel si preberite na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.
Barbara Jolič: Motivacija sledi akciji
Drugi dan novega leta je čas, ko lahko pogled realno usmerimo v novo leto. Novoletne zaobljube imajo slab prizvok, saj so pogosto nerealne in že na začetku obsojene na neuspeh. Več …