Mesečni arhiv: november 2022

4. etapa, 2. del Iskrive pešpoti: Bled-Moste (naselja)

Etape, Občina Jesenice

ZASIP

(G/10, 5691), v Zasipu (545 m), zasipski, Zasipljani (861 preb.). Razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži v Blejskem kotu in je prislonjeno ob južno, z morenami obdano vznožje hriba Homa (834m), ki ga soteska Blejski vintgar loči od planote Mežakle (boršt, 931 m) na severozahodu. Pod vasjo je rečno-ledeniška terasa z rodovitnim poljem, ki se proti vzhodu spusti v 70 m globoko dolino reke Save Dolinke. tu je most, ki vodi čez Savo proti Bregu. Deli naselja Zasip, Mužje in Piškovica imajo še kmečki videz, v Sebenjah pa je največ novih hiš. Poleg poljedelstva in živinoreje, povezane s poletnim planinskim pašništvom, je pomembno tudi delo na Jesenicah in v Lescah. V bližini sta manjši hidroelektrarni. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je iz 18. stoletja v Sebenjah je podružnična cerkvica sv. Katarine. V vasi je bogato arheološko najdišče iz rimske in staroslovanske dobe. Kraj se prvič omenja že med letoma 1075 in 1090. (M. T.)

VRBA

(H/24, 5461), v/na vrbi (425 m), vrbski, Vrbčani (121 preb.). Razloženo naselje v severnem, gričevnatem delu Ljubljanske kotline leži med dolinama potokov Dobrnice in Vrbnice, severno od vzpetine Gradišča (542 m), pod katero je zaselek Cirkovice. Vinogradov je malo. Glavni kmetijski panogi sta živinoreja in sadjarstvo. Cerkev sv. Miklavža v Cirkovicah iz 14. stoletja je bila večkrat prezidana. (D. U.)

ŽIROVNICA

(G/10, 5949), v Žirovnici (557 m), žirovniški, Žirovničani (595 preb.). Gručasto naselje v Deželi leži delno na rečno-ledeniškem produ najsevernejšega dela Ljubljanske kotline, ki tu prehaja v ozko Zgornjesavsko dolino, delno pa na pobočnem grušču skrajnih zahodnih odrastkov grebena Peči (Mali Vrh, 863 m), ki ga na severu dolina Potoka Završnice loči od Stola (2236 m). Kraj se prvič omenja že leta 1253. Skozi danes večinoma urbanizirano naselje tečeta železnica in cesta Ljubljana-Jesenice, od katere se tu odcepi stranska cesta, ki vodi proti Begunjam na Gorenjskem. Vasi ob njej so bile izredno privlačne za priseljevanje in so že skoraj sklenjene (skupno ime Kašarija). Večina prebivalcev je zaposlena na bližnjih Jesenicah in v radovljiški kotlini. Tu se je rodil klasični filolog Matija Čop (1797 – 1835). (M. T.)

MOSTE

(G/10), 2865), v Mostah (551), moščanski, Moščani (519 preb.) Gručasto naselje leži na prehodu Ljubljanske kotline v ozko Zgornjesavsko dolino, tam, kjer se v reko Savo Dolinko izliva potok Završnica, ki priteče izpod Karavank (Vrtača, 2181 m, Stol, 2236 m) in je v istoimenski ozki dolini zajezen za manjšo hidroelektrarno. Skozi naselje vodita gorenjska železnica in cesta Ljubljana-Jesenice, na katero se tu priključi pod Pečmi (Mali vrh, 863 m) speljana cesta iz Begunj na Gorenjskem. Naselja, ki ležijo ob njej (Kašarija), se vse bolj zrašča. Južno od kraja je speljana avtocesta Vrba-Hrušica. Prebivalci so večinoma zaposleni na Jesenicah in Lescah. V kraju so razvite proizvodna, obrt in storitvene dejavnosti. Na Savi Dolinki je pri Kavčkah zajezitveno jezero za hidroelektrarno Moste. Na pobočju pod skalnatim osamelcem Ajdno (1064), kjer so arheološka najdišča iz rimske in staroslovanske dobe, je vodni zbiralnik. Kraj se prvič omenja med letoma 1154 in 1156 z imenom Visoki Most. Moste so izhodišče za planinske vzpone na Stol in Zelenico. Valvasorjeva koča (1171) je od tu po gozdni cesti dostopna z avtomobilom. Na pobočjih Stola imajo planinske pašnike prebivalci vasi pod Pečmi. Tu so še konec 19. stoletja kopali železovo rudo. V bližin je jamski grad Turška jama. Sredi vasi stoji romarska-gotska cerkev sv. Martina s freskami iz 15. stoletja. (M.T.)

Vir: Adamič Orožen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.

Naselja na 1. etapi, 2. del Iskrive pešpoti: Preddvor-Kranj

Etape, Občina Kranj

Preddvor

(H/13, 3650), v Preddvoru (478 m), preddvorski, Preddvorčani (825 preb.). Gručasto naselje je krajevno središče ob južnem vznožju Storžiča (2132 m). Umaknjeno je zahodno od ceste Kranj-Jezersko. Leži nad desnim bregom reke Kokre, ki tu začne vijugati in počasneje teči prek ravnine Kranjskega polja. Skozi južni del naselja teče potok Suha, ki izvira pod Preddvorom izliva v Kokro. Kraj je bil že pred 2. svetovno vojno znano letovišče, turizem pa je še vedno pomembna dejavnost. Večina zaposlenih prebivalcev dela v Kranju. Razvita je obrt. V vasi stoji grad, ki se omenja že v 12. stoletju. Sedanja stavba je večinoma baročna. Župnijska cerkev sv. Petra se prvič omenja leta 1156, današnja baročna stavba je iz leta 1752. Zvonik je v osnovi še gotski in je bil prizidan ob graditvi protiturškega tabora. (T. K.)

Breg ob Kokri

(I/13, 281), na Bregu (450 m), breški, Brežani (105 preb.). Gručasta vas na severozahodnem robu Dobrav leži južno od Preddvora, na terasi reke Kokre, nad njenim desnim bregom. Na zahodni strani se naselju približa potok Bela. V kmetijstvu prevladuje živinoreja. Zgodnjegotska cerkev sv. Lenarta, prvič omenjena leta 1426, stoji na južnem robu vasi in je srednjeveška umetnostna celota, kakršnih v Sloveniji ni veliko. (T. K.)

Vir: Adamič Orožen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.

Naselja na 3. etapi, 3. del Iskrive pešpoti: Radovljica-Bled

Etape

Lancovo

(H/10, 2277), na Lancovem (496 m), lancovski, Lancovčani (289 preb.). Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v zahodnem delu Dobrav, na desnem bregu reke Save, nasproti Radovljice, tik pod sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Od več obratov, ki jih je gnala voda, dela le še žaga. Nekdaj je bila je bila pomembna lesna trgovina, danes pa so ljudje zaposleni v tovarnah v Radovljiški kotlini in na Jesenicah. Deli naselja so Graben ali Spodnje Lancovo, selce ter Zgornje Lancovo, kjer stoji podružnična cerkev sv. Lamberta iz 15. stoletja. Kraj se prvič omenja že leta 1296. (M.T.)

Bodešče

(H/10, 190), v Bodeščah (480 m), bodeški, Bodeščani (149 preb.).Razložena vas z gručastim jedrom stoji na rečno-ledeniški terasi Blejskega kota, delno nad strmimi Pečmi nad levim bregom Save Bohinjke, tik pred njenim sotočjem z reko Savo Dolinko. Naselje, ki se prvič omenja že leta 1185, ima še precej kmečkih videz. Prebivalci so zaposleni v krajih v Radovljiški kotlini. Zanimiva je gotska podružnična cerkvica sv. Lenarta s freskami iz 15. in 16. stoletja. Zaselka sta v Potoku in Na Pečeh. (M.T.)

Selo pri Bledu

(H/10, 4183), na Selu (460 m), selski, Seljani (194 preb.). Razložena vas leži v Blejskem kotu. Nad njo se na severu dviga gozdnat osamelec Dobra gora (620 m). Pobočje se na jugu v stopnjah spušča proti levemu bregu reke Save Bohinjke, ki teče 50 m nižje. Okrog selskega mostu so pod pobočji planote Jelovice vaški pašniki. Na obeh straneh Save je več mrtvih rečnih rokavov, bogatih z živalstvom in rastlinstvom. Vas izrazito kmečkega videza se zaradi razvoja turizma spreminja. Ljudje so zaposleni v okoliških tovarnah. (M.T.)

Vir: Adamič Orožen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.

Naselja na 2. etapi, 1. del Iskrive pešpoti: Kranj-Goriče

Etape

Ilovka

(I/13, 1656), v Ilovki (402 m), ilovški, Ilovčani (52 preb.). Staro kmečko jedro manjšega naselja, ki leži na južnem robu Dobrav, vzhodno od Kokrice, je razširjeno z novejšimi hišami. Kraj leži na terasi nad levim bregom potoka Rupovščice, pred njegovim izlivom v reko Kokro. (T.K.)

Tatinec

(I/13, 4963), v Tatincu (430 m), tatinski, Tatinčani (61 preb.). Gručasta vas na Dobravah leži med Hrašami pri Preddvoru in Srakovljami, ob vzhodnem robu z gozdom porasle Velike gmajne, na nekoliko zamočvirjenem zemljišču ob spodnjem toku potoka Milke. Cesta, ki vodi do naselja, se odcepi od ceste Kokrica-Preddvor. (T.K.)

Hraše pri Preddvoru

(I/13, 1580), v Hrašah (440 m), hraški, Hrašani (27 preb.). Manjša gručasta vas, h kateri sodi tudi samotna domačija Sirc, leži sredi Dobrav, med krajema Tatincem in Spodnjo Belo, na nekoliko vzpetem svetu nad okoliškim mokrotnim zemljiščem. Obdajajo jo struge več potokov s Storžiškega podgorja, ki se izlivajo v potok Milko. Prvič je bila omenjena leta
1374. (T.K.)

Čadovlje

(H/13, 541), v Čadovljah (485 m), čadoveljski, Čadovljani (61 preb.). Obcestna vas leži v severnem delu Dobrav, južno pod Storžičem (2132 m). K naselju, prvič omenjenemu že leta 1207, sodi tudi z gozdom obdana samotna kmetija Ušlakar. Na zahodu se kraju približa potok Blatnik. (T.K.)

Trstenik

(H/13, 5111), na Trsteniku (510 m), trsteniški, Trsteničani (221 preb.). Gručasta vas v severnem delu Dobrav leži vzhodno od Gorič. Ob robu naselja teče potok Stražnica, levi pritok potoka Parovnice. Kraj se prvič omenja leta 1297. Župnijska cerkev sv. Martina je s konca 19. stoletja; od predhodne stavbe je ohranjen le baročni zvonik iz leta 1703. Zahodno nad vasjo je na prisojnem pobočju večje naselje počitniških hišic. (T.K.)

Goriče

(H/13, 1309), v Goričah (471 m), goriški, Goričani (318 preb.). Obcestno središčno naselje z gručastim jedrom leži na rahlo valovitem in nekoliko mokrotnem svetu severnega dela Dobrav, ob vznožju Tolstega vrha (1715 m), med Trstenikom in Golnikom. Hiše so razvrščene ob osrednji cesti in potoku Sevniku, ki se južno od kraja že imenuje Goričica. K vasi spada tudi nekaj kmetij na Vevariju ob cesti na Golnik. Prebivalci so zaposleni na Golniku, v Tržiču in Kranju. Župnijska cerkev sv. Andreja se prvič omenja leta 1391. Sedanja stavba je iz srede 19. stoletja. Nad Malijem (573 m) je gradišče, kjer so našli predmete iz eneolitika in rimske dobe. (T.K.)

Vir: Adamič Orožen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.