Ilovka
(I/13, 1656), v Ilovki (402 m), ilovški, Ilovčani (52 preb.). Staro kmečko jedro manjšega naselja, ki leži na južnem robu Dobrav, vzhodno od Kokrice, je razširjeno z novejšimi hišami. Kraj leži na terasi nad levim bregom potoka Rupovščice, pred njegovim izlivom v reko Kokro. (T.K.)
Tatinec
(I/13, 4963), v Tatincu (430 m), tatinski, Tatinčani (61 preb.). Gručasta vas na Dobravah leži med Hrašami pri Preddvoru in Srakovljami, ob vzhodnem robu z gozdom porasle Velike gmajne, na nekoliko zamočvirjenem zemljišču ob spodnjem toku potoka Milke. Cesta, ki vodi do naselja, se odcepi od ceste Kokrica-Preddvor. (T.K.)
Hraše pri Preddvoru
(I/13, 1580), v Hrašah (440 m), hraški, Hrašani (27 preb.). Manjša gručasta vas, h kateri sodi tudi samotna domačija Sirc, leži sredi Dobrav, med krajema Tatincem in Spodnjo Belo, na nekoliko vzpetem svetu nad okoliškim mokrotnim zemljiščem. Obdajajo jo struge več potokov s Storžiškega podgorja, ki se izlivajo v potok Milko. Prvič je bila omenjena leta
1374. (T.K.)
Čadovlje
(H/13, 541), v Čadovljah (485 m), čadoveljski, Čadovljani (61 preb.). Obcestna vas leži v severnem delu Dobrav, južno pod Storžičem (2132 m). K naselju, prvič omenjenemu že leta 1207, sodi tudi z gozdom obdana samotna kmetija Ušlakar. Na zahodu se kraju približa potok Blatnik. (T.K.)
Trstenik
(H/13, 5111), na Trsteniku (510 m), trsteniški, Trsteničani (221 preb.). Gručasta vas v severnem delu Dobrav leži vzhodno od Gorič. Ob robu naselja teče potok Stražnica, levi pritok potoka Parovnice. Kraj se prvič omenja leta 1297. Župnijska cerkev sv. Martina je s konca 19. stoletja; od predhodne stavbe je ohranjen le baročni zvonik iz leta 1703. Zahodno nad vasjo je na prisojnem pobočju večje naselje počitniških hišic. (T.K.)
Goriče
(H/13, 1309), v Goričah (471 m), goriški, Goričani (318 preb.). Obcestno središčno naselje z gručastim jedrom leži na rahlo valovitem in nekoliko mokrotnem svetu severnega dela Dobrav, ob vznožju Tolstega vrha (1715 m), med Trstenikom in Golnikom. Hiše so razvrščene ob osrednji cesti in potoku Sevniku, ki se južno od kraja že imenuje Goričica. K vasi spada tudi nekaj kmetij na Vevariju ob cesti na Golnik. Prebivalci so zaposleni na Golniku, v Tržiču in Kranju. Župnijska cerkev sv. Andreja se prvič omenja leta 1391. Sedanja stavba je iz srede 19. stoletja. Nad Malijem (573 m) je gradišče, kjer so našli predmete iz eneolitika in rimske dobe. (T.K.)
Vir: Adamič Orožen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.