Mesečni arhiv: marec 2023

Sistemi licitacij pri bridžu

Majeure 5eme – 2

Majeure 5eme – 2 je sistem licitiranja pri igri bridža, ki se nanaša na ponudbo dviga na drugi nivo v eni od štirih barv (srce, karo, pik ali križ). Ta ponudba obljublja najmanj pet kart v izbrani barvi in najmanj 11 točk.

Majeure 5eme – 2 se uporablja kot odgovor na odpiralno ponudbo partnerja in služi kot signalizacija, da ima igralec močno roko z dolgo karto v eni od štirih barv. Partner, ki prejme to ponudbo, lahko nadaljuje z licitiranjem ali pa preprosto prenese igro v drugo barvo, če mu ne ustreza izbrana barva.

Majeure 5eme – 2 je preprost in enostaven sistem licitiranja, ki se pogosto uporablja pri rekreativnih igralcih in tudi na tekmovanjih. Vendar pa se lahko v nekaterih državah in regijah uporabljajo drugi sistemi draženja, zato je vedno priporočljivo preveriti in pojasniti dražbe s partnerjem pred začetkom igre.

Majeure 5eme – 2 fort

Majeure 5eme – 2 fort je sistem licitiranj pri igri bridža, ki je podoben sistemu Majeure 5eme – 2, vendar dodaja možnost, da igralec z močnejšo roko ponudi dvig na tretji nivoj v izbrani barvi.

V sistemu Majeure 5eme – 2 fort igralec, ki ponudi dvig na drugi nivoj v izbrani barvi, obljublja najmanj pet kart v tej barvi in najmanj 11 točk. Če pa igralec želi pokazati še večjo moč, lahko ponudi dvig na tretji nivoj, kar obljublja najmanj šest kart v izbrani barvi in najmanj 12 točk.
Majeure 5eme – 2 fort se uporablja kot odgovor na odpiralno ponudbo partnerja in služi kot signalizacija, da ima igralec močno roko z dolgo karto v eni od štirih barv. Partner, ki prejme to ponudbo, lahko nadaljuje z draženjem ali pa preprosto prenese igro v drugo barvo, če mu ne ustreza izbrana barva. Majeure 5eme – 2 fort je sistem, ki se uporablja predvsem pri tekmovalnih igralcih in je pogost v nekaterih evropskih državah, kot je na primer Francija.

Vendar pa se lahko v nekaterih državah in regijah uporabljajo drugi sistemi licitiranja, zato je vedno priporočljivo preveriti in pojasniti licitiranja s partnerjem pred začetkom igre.

Majeure 5eme – 2 je preprost in enostaven sistem licitiranja, ki se pogosto uporablja pri rekreativnih igralcih in tudi na tekmovanjih. Vendar pa se lahko v nekaterih državah in regijah uporabljajo drugi sistemi licitiranja, zato je vedno priporočljivo preveriti in pojasniti licitiranje s partnerjem pred začetkom igre.

ACOL bridge

Acol Bridge je poseben sistem licitiranja pri igri bridža, ki se je razvil v Veliki Britaniji in se pogosto uporablja v Evropi in drugih delih sveta.

Sistem Acol temelji na uporabi štirinivojskega sistema licitiranja, ki omogoča igralcem izmenjavo informacij o svojih kartah na sistematičen način. V Acol Bridge se uporabljajo konvencije, kot so Stayman, Blackwood in Gerber, ki igralcem omogočajo izmenjavo informacij o barvah in moči rok ter olajšajo iskanje ustreznega končnega kontrakta.

Acol Bridge je priljubljen sistem licitiranja pri rekreativnih igralcih in se uporablja tudi na tekmovanjih po vsem svetu. Vendar pa se v nekaterih državah in regijah uporabljajo drugi sistemi licitiranja, zato je vedno priporočljivo preveriti in pojasniti dražbe s partnerjem pred začetkom igre.

Polonais bridge

Polonais Bridge je poseben sistem licitiranja pri igri bridža, ki se je razvil v Poljski v 70. letih prejšnjega stoletja.

Ta sistem temelji na uporabi posebnih konvencij, ki igralcem omogočajo izmenjavo informacij o njihovih rokah na bolj zapleten način kot pri tradicionalnih sistemih draženja. Na primer, Polonais Bridge uporablja konvencije, kot so “Fantunes”, “Ekran”, “Namyats” in “Cezar”, ki omogočajo igralcem izmenjavo informacij o svojih kartah na bolj zapleten način.

Polonais Bridge je bil nekoč zelo priljubljen sistem licitiranja, vendar se danes v večini držav ne uporablja več.

SAYC Bridge (Standard American Yellow Card) je sistem licitiranja pri igri bridža, ki se je razvil v Združenih državah Amerike in se danes pogosto uporablja po vsem svetu.

Sistem SAYC

Sistem SAYC temelji na standardnem naboru dražbenih konvencij in pravilih, ki jih igralci uporabljajo za izmenjavo informacij o svojih rokah. V SAYC Bridge se uporabljajo konvencije, kot so Stayman, Blackwood, Jacoby Transfer in Negative Double, ki olajšajo iskanje ustreznega končnega kontrakta.

SAYC Bridge je sistem, ki je zasnovan za enostavno uporabo in se uporablja pri rekreativnih igralcih in tudi na tekmovanjih. Vendar pa se v nekaterih državah in regijah uporabljajo drugi sistemi licitiranja, zato je vedno priporočljivo preveriti in pojasniti licitiranje s partnerjem pred začetkom igre.

Igranje Minibridža na pomladnem dnevu, 24. 3. 2023 na SESGŠ, ŠC Kranj

Dijaki iz razreda 1. b in 3. b so na Pomladnem dnevu 24. 3. 2023 (kratki videoposnetek iz dogodka), ki ga je organizirala Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola, ŠC Kranj, na Cesti Staneta Žagarja 33, Kranj, igrali Minibridž. Zasedenih je bilo 6 miz. Na določenih mizah so igrali bolj zavzeto, na drugi pa manj zavzeto glede na njihovo veselje do igre. Nihče od dijakov še nikoli ni igral Minibridža. Tu je povezava do Online igranje bridža.

Najprej so se seznanili s strani organizatorja, da so igralci imenovani po nebesnih straneh. Igralec, ki sedi na severu, se imenuje North (N). Igralec, ki sedi na jugu, se imenuje South (S). Igralec, ki sedi na vzhodu, se imenuje East (E). Igralec, ki sedi na zahodu, se imenuje West (W). Igralca, ki si gledata v oči, sta partnerja, bodisi kot izvajalca, npr. NS ali EW ali kot obramba npr. NS ali EW.

Spoznali so tudi dejstvo, da se Minibridž igra z 52 kartami. Vsak igralec dobi po 13 kart. Delilec karte deli v smeri urnega kazalca, pri čemer vsak igralec dobi po 1 karto v vsakem krogu deljenja.

S pomočjo lista A4 format, ki so ga imeli na mizi in ustne razlage so se seznanili o načinu razporeditve kart, ki so jih držali v roki (Slika 1). Glede na informacije so karte zložili po barvah (♠, ♥, ♣, ♦) in znotraj barvu po moči: as (A), kralj (K), kraljica (Q), fant, Jack (J), desetka (10), devetka (9) … dvojka (2). Npr. ♠ A, K, J, 2; ♥ Q, J, 10, 9; ♣ A, 5, 6, 2; ♦ K (Slika 1).

 Zlaganje kart v roki
Slika 1: Zlaganje kart v roki

Sledilo je štetje figurnih točk s strani vsakega igralca, pri čemer so upoštevali naslednje točke: A znaša 4 točke, K znaša 3 točke, Q znaša 2 točki in J znaša 1 točka. Vsak od igralcev je povedal svoje točke na glas. Sledilo je seštevanje točk vsakega od parov. Oba para sta skupne točke zopet povedala na glas. Skupno število točk vseh 4 igralcev je moralo znašati 40 točk. Par, ki je imel več točk, je bil izvajalec. Partnerja, ki sta imela manj skupnih točk, sta bila obramba. Znotraj para, ki je imel več točk od drugega para, pa je bil izvajalec igralec, ki je imel več točk. Igralec, ki je imel manj točk, pa je imel vlogo mize (mrtvaka). Npr. N je imel 20 točk; S je imel 8 točk; E je imel 10 točk; W je imel 2 točki. NS sta imela skupaj 28 točk, EW sta imela skupaj 12 točk. Skupaj so imeli 40 točk. V našem primeru je bil N izvajalec, S je bil miza, EW sta bila obramba.

Dogovoriti so se morali še o kontraktu, kajti točke (28 točk NS) so jim že povedale, da bodo igrali na 4. nivoju. Le-to so razbrali iz priloženega lista A4 format. Glede na to, da je imel N 20 točk, je moral samo ugotoviti, ali bo igral adutno ali brezadutno igro. Če je N imel naslednje karte: ♠ A, K, J, 2; ♥ Q, J, 10, 9; ♣ A, K, 6, 2; ♦ K, je lahko ugotovil, da nima uravnoteženega lista (4333, 5332 ali 4432), ker je imel enojca v kari. Zato je moral s partnerjem ugotoviti, v kateri barvi imata 8+ barvo. Npr. če je partner imel 5 pikov, sta lahko določila kontrakt 4 ♠ ali če ja partner imel 3 srca, sta lahko igrala kontrakt 4 ♥ ipd.

Če bi pa imel izvajalec z več točkami uravnotežen list (4333, 4432, 5432), npr. ♠ A, K, J, 2; ♥ Q, J, 10, 9; ♣ A, K, 6; ♦ K, 2 (4432), bi lahko igrala brezadutno igro 4 NT (Slika 2).

Določitev kontrakta pri Minibridžu
Slika 2: Določitev kontrakta pri Minibridžu

Ko so določili igralci kontrakt, npr. 4 ♠ (adutna igra), je igralec levo od izvajalca izvedel napad kot obrambni igralec. Pomagal si je lahko z listom A4 format, kjer so bili zabeleženi možni napadi (atake) za brezadutno (Slika 3) ali adutno igro (Slika 4).

Napad (ataka) pri brezadutni igri
Slika 3: Napad (ataka) pri brezadutni igri
 Napad (ataka) pri adutni igri
Slika 4: Napad (ataka) pri adutni igri

Miza je morala položiti svoje karte na mizo. Ker je šlo za kontrakt 4 ♠, je morala miza na svojo levo stran položiti pike (adut), sledili so srca, kare in na koncu križi (Slika 5).

Slika 5: Miza je položila karte, ko je obramba igrala napad (atako)

Kontrakt pa smo zabeležili tudi na list za pisanje točk. Zabeležili smo ga v 2. stolpec (Spodaj zapišite številko 10) (Slika 6).

Slika 6: V 2. stolpec smo zapisali kontrakt

V nadaljevanju so morali igralci “barvati” karto, ki je bila položena na mizo. Če pa niso imeli te barve, so lahko igrali aduta (pika). Pri bridžu velja pravilo, da ni potrebno igrati aduta, če tega ne želimo. Lahko odmečemo, kakšno drugo barvo (Slika 7).

Slika 7: Barvanje, igranje aduta in igranje ne aduta, če nimamo določene barve

Igralca, ki sta dobila vzetek (štih), sta karti položila v plus poleg sebe. Igralca, ki sta izgubila štih, sta karti pred sebe položila v obliki minusa (Slika 8).

Zlaganje kart pri Minibrižu glede na dobljeni (plus) ali izgubljen (minus)i vzetek (štih)
Slika 8: Zlaganje kart pri Minibrižu glede na dobljeni (plus) ali izgubljen (minus)i vzetek (štih)

Na koncu so prešteli točke in jih vpisali v točkovnik. Če sta izvajalca NS napovedala kontrakt 4 ♠, pri čemer sta naredila 11 vzetkov (štihov), sta v točkovnik NS zapisala (stolpec (+ točke)): 10 * 4 + 2 * 1 = 42 točk.

Če pa sta naredila SN 9 vzetkov (štihov) pri kontraktu 4 ♠ , sta v točkovnik NS zapisala (stolpec (- točke)) 1 * 5 = 5, medtem ko sta EW v točkovnik EW zapisala (stolpec (+ točke)): 1 * 5 = 5 (Slika 9).

Slika 9: Točkovnik za Minibridž, v katerega smo zapisali konkretne rezultate

Če sta izvajalca EW napovedala kontrakt 4 NT, pri čemer sta naredila 11 vzetkov (štihov), sta v točkovnik EW zapisala (stolpec (+ točke)): 10 * 4 + 2 * 1 + 5 = 47 točk.

Če pa sta naredila EW 9 vzetkov (štihov) pri kontraktu 4 NT , sta v točkovnik EW zapisala (stolpec (- točke)): 1 * 5 = 5, medtem ko sta NS v točkovnik NS zapisala (stolpec (+ točke)): 1 * 5 = 5