Arhivi Kategorije: Občina Kranj

Naselja na 1. etapi, 2. del Iskrive pešpoti: Preddvor-Kranj

Preddvor

(H/13, 3650), v Preddvoru (478 m), preddvorski, Preddvorčani (825 preb.). Gručasto naselje je krajevno središče ob južnem vznožju Storžiča (2132 m). Umaknjeno je zahodno od ceste Kranj-Jezersko. Leži nad desnim bregom reke Kokre, ki tu začne vijugati in počasneje teči prek ravnine Kranjskega polja. Skozi južni del naselja teče potok Suha, ki izvira pod Preddvorom izliva v Kokro. Kraj je bil že pred 2. svetovno vojno znano letovišče, turizem pa je še vedno pomembna dejavnost. Večina zaposlenih prebivalcev dela v Kranju. Razvita je obrt. V vasi stoji grad, ki se omenja že v 12. stoletju. Sedanja stavba je večinoma baročna. Župnijska cerkev sv. Petra se prvič omenja leta 1156, današnja baročna stavba je iz leta 1752. Zvonik je v osnovi še gotski in je bil prizidan ob graditvi protiturškega tabora. (T. K.)

Breg ob Kokri

(I/13, 281), na Bregu (450 m), breški, Brežani (105 preb.). Gručasta vas na severozahodnem robu Dobrav leži južno od Preddvora, na terasi reke Kokre, nad njenim desnim bregom. Na zahodni strani se naselju približa potok Bela. V kmetijstvu prevladuje živinoreja. Zgodnjegotska cerkev sv. Lenarta, prvič omenjena leta 1426, stoji na južnem robu vasi in je srednjeveška umetnostna celota, kakršnih v Sloveniji ni veliko. (T. K.)

Vir: Adamič Orožen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.

1. ETAPA: BRNIK-CERKLJE NA GORENJSKEM-PREDDVOR-KRANJ

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ki se nahaja na Brniku v bližini Kranja, smo izbrali za začetek Iskrive pešpoti: Brnik-Mojstrana, ker je med iskrivimi kartami tudi joker Edvard Rusjan. V starem potniškem terminalu najdemo pod stropom repliko njegovega letala Eda-5.

Replika Eda-5
Replika Eda-5


Iz letališča smo se odpravili proti razcepu poti za Vašco pri Cerkljah. Najprej smo morali priti do regionalne ceste: Kranj-Mengeš. Mi smo šli mimo novega potniškega terminala do carving proge in nato do krožišča. Druga možnost pa je, da se gre direktno is starega potniškega terminala proti krožiču, kjer je ena izmed možnosti tudi odcep Vašca. Za to pot smo potrebovali slabih 10 minut.

Pot iz novega potniškega terminala do krožišča
Pot iz novega potniškega terminala do krožišča

Ko smo prišli do krožišča, smo se odpravili po kolesarski stezi do odcepa za Vašco. Za to pot smo potrebovali slabih 15 minut.

Kolesarska steza proti krožišču, kjer je odcep za Vašco
Kolesarska steza proti krožišču, kjer je odcep za Vašco

Ko smo stopili na lokalno cesto: Brnik-Vašca, smo se usmerili proti Cerkljam na Gorenjskem.

Lokalna cesta proti Vašci oziroma Cerkljam na Gorenjskem
Lokalna cesta proti Vašci oziroma Cerkljam na Gorenjskem

Sledila je hoja po tej cesti, pri čemer na začetku hodimo dober kilometer po gozdu. Potem pa smo na travnikih in poljih. Če pogledamo proti jugu, nam nese pogled vse do Zaloga in še dalje do vzpetin nad Smlednikom …

Pogled proti Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem
Pogled proti Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem

Še enkrat se pred nami pojavi manjši gozd, skozi katerega teče asfaltna cesta proti Vašci.

Gozd pred Vašco
Gozd pred Vašco

Nenadoma so se pred nami pojavili ljudje, ki so v večernih urah obdelovali svoj vrtiček. Jasno nam je bilo, da smo v bližini naseljenih krajev. Od tega kraja smo potrebovali do Vašce slabih 10 minut.

Začetek vasi Vašca
Začetek vasi Vašca

Cesta nas je vodila mimo zaselka Vašca, v katerem so prevladovale kmečke hiše.

Kmečka hiša v Vašcah
Kmečka hiša v Vašcah

Ko je bilo konec zaselka Vašca, pa se je že pred nami pojavila krajevna tabla Cerklje na Gorenjskem.

Začetek vasi Cerklje na Gorenjskem
Začetek vasi Cerklje na Gorenjskem

Nato moramo paziti, da zavijemo 90 stopinj v desno na Staro cesto.

Stara cesta v Cerkljah
Stara cesta v Cerkljah

V nadaljevanju moramo paziti, da zopet zavijemo za 90 stopinj na netipično pot, ki na začetku bolj izgleda kot neka pot na dvorišče.

Javna "dvoriščna" pot proti cerkvi Marijinega vnebovzetja
Javna “dvoriščna” pot proti cerkvi Marijinega vnebovzetja

Iz te poti pridemo na regionalno cesto: Brnik-Žičnica Krvavec oziroma v center Cerkelj na Gorenjskem, kjer je tudi ena največjih cerkva v Sloveniji. Naredimo nekaj korakov proti severozahodu in za cerkvijo, kjer gre lokalna cesta za Pšato, zavijemo proti rojstni hiši Ignacija Borštnika (slovenski gledališki igralec, režiser in pedagog) (v iskrivih kartah je pikov Janez).

Rojstna hiša Ignacija Borštnika v Cerkljah
Rojstna hiša Ignacija Borštnika v Cerkljah


Od tu pa nadaljujemo pot ponovno proti severozahodu, in sicer v zaselek Grad. Gremo kar po pločniku po prej omenjeni regionalni cesti oziroma po Krvavški cesti.

Na Krvavški cesti
Na Krvavški cesti

Pot nas pelje mimo picerije Štalca, žagarskega obrata Aleksander Kranjec s.p. Ko pa na svoji levi strani zagledamo picerijo Pod Jenkovo lipo smo že v Gradu. Ko pridemo do avtobusne postaje v Gradu, zavijemo desno in smo že v naslednjem zaselku Dvorje.

Mesto, kjer moramo iz Krvavške ceste zaviti v Dvorje
Mesto, kjer moramo iz Krvavške ceste zaviti v Dvorje

Po slabih 200 m smo pred hišo, pri kateri moramo zaviti na travnati kolovoz, da se začnemo vzpenjati proti Mežnarju oziroma cerkvi Sv. Štefana na Štefanji gori.

Kmetija ob vznožju pešpoti: Pot povezovanja pod krošnjami
Kmetija ob vznožju pešpoti: Pot povezovanja pod krošnjami

Table na poti so nas opozarjale, da smo na trasi z imenom: Pot povezovanja pot krošnjami. Iz tabel se je dalo razbrati, da pot poteka, npr. od Adergasa preko Štefanje gore do Gradu oziroma Dvorij. Na teh več številnih tablah smo si lahko prebrali o flori in favni na poti, arheoloških najdiščih …

Informativna tabla: Pot povezovanja Pod krošnjami
Informativna tabla: Pot povezovanja Pod krošnjami

Na začetku smo prečili strme brežine porasle z mešanim gozdom, ki so pomenile začetek Kamniško-Savinjskih Alp. Nismo hodil direktno v breg, kar bi povečalo strmino, ampak prečno. Posledično je bil vzpon manj strm, kar nam je odgovarjalo. Na začetku so bile po tleh razmetane večje in manjše dolomitne skale, ki so na višji nadmorski višini izginile. Pojavila se je sanjska planinska steza, sestavljena iz potlačene črno-rjave prsti, iz katere so štrlele korenine dreves. Kovinske tablice na drevesih so nas opozarjale, da hodimo v smeri turistične kmetije pri Mežnarju, ki je locirana na skrajnem zahodu Zgornje Štefanje gore, ki je precej odmaknjena od osrednjega naselja.

Proti cerkvi Sv. Štefana, Štefanja gora
Proti cerkvi Sv. Štefana, Štefanja gora

Prvi znak, da smo prišel na planoto, kjer domujeta obe naselji Štefanje gore: Zgornja in Spodnja Štefanja gora, so bili travniki z lovskimi prežami na njihovih obronkih, v daljavi smo videli asfaltno cesto, ki povezuje tamkajšnje kraje med seboj z motornimi vozili. Pojavile so se tudi makadamske ceste. Ob poti smo opazil vikend. Spregledati pa tudi ni bilo možno vršace Kamniško-Savinjskih Alp, začenši s Kočno, Grintavcem, Kalškim grebenom, na koncu, na jugovzhodni strani je nase opozarjal Krvavec z ravno  črto med gostim gozdom. Gre za gondolsko žičnico na Krvavec. V višjih legah lahko opazimo gozdno  mejo, kjer se drevesa umaknejo in mesto prepustijo zelenim bregovom, poraslih s travo, značilne zelene barve. Monotonost razbijajo stavbe, ki predstavljajo turistično infrastrukturo: hotel, planinska koča, planšarija …

Pogled proti Kalškemu grebenu in Krvavcu na travnikih Štefanje gore
Pogled proti Kalškemu grebenu in Krvavcu na travnikih Štefanje gore

Po 1,5 urni hoji smo prispeli v bližino prej omenjenega kmečkega turizma Pri Mežnarju. Ko smo stopil iz gozda, smo na svoji levi strani zagledali pašnik. Na njem pa značilne gorenjske krave. Njihova telesa so bila svetlo-rjave barve. Manjši del so predstavljale lise bele barve. V ozadju se je v soncu kopala cerkev na vzpetini, ki je posvečena sv. Štefanu (748 m). Med njimi pa je bilo opaziti redke predstavnice, ki so bile sivkaste barve. Po našem mnenju gre za mutante.

V bližini turistične kmetije Pr Mežnarju
V bližini turistične kmetije Pr Mežnarju

Sledil je vzpon do cerkve ter dalje proti zaselku Možjanca, ki je od Štefanje gore odmaknjena približno 1 uro hoje. Na tem delu poti moramo pozorno gledati GPS napravo, da stopicamo po pravih poteh, kajti na začetku prevladujejo poti, ki vodijo proti Olševku. Nepazljiv pohodnik hitro zaide na vrh gore Apnišče (739 m), ki na tem mestu predstavlja najvišjo točko. Ko pa smo na njegovem vrhu in se začnemo spuščati proti Olševku, se bomo zelo težko po drugi poti prebili nazaj na pravo pot za Možjanco, ki poteka na severo-vzhodni strani prej omenjenega vrha.

Zaselek Možjanca (679 m)
Zaselek Možjanca (679 m)

Na tem delu poti je potrebno na odprtih delih poti opozoriti na izredno lepe panoramske poglede proti Ljubljanski kotlini. Na jugozahodu  vidimo Polhograjsko hribovje. Na severozahodu imamo Škofje loško hribovje. Na kocu pa Julijske Alpe. V kotlini iz juga proti severu so mesta: Ljubljana, Medvode, Škofja Loka, Kranj …

Panoramski pogledi proti Ljubljanski kotlini na območju Kranja
Panoramski pogledi proti Ljubljanski kotlini na območju Kranja

Iz Možjance (679 m) se spustimo v Tupaliče po ilovnatem kolovozu. Če ne zaidemo proti Olševku, smo v Tupaličah po 1 urni hoji.

Tupaliče
Tupaliče

Tupaliče in Preddvor se držita skupaj. Le na zahodni strani ju loči struga reke Kokra, ki nas bo od sedaj naprej spremljala vse do Kranja. V Preddvoru moramo obiskati grad Turn, kjer je v 19. stoletju živela pesnica Josipina Turnograjska. Samo strelaj, ko preko mostu prečkamo reko Kokro, se usmerimo v hrib. Tudi zaselek nosi ime Hrib. Ko pridemo na planoto, že v daljavi zagledamo grad Turn. Ravna asfaltna cesta, ki poteka med polji in travniki, se konča na mestu, kjer pravokotno na njo pripelje cesta iz bližnjega Preddvora. Tu stojijo mogočne lipe. Pod eno izmed njih je znamenje in  klopca. Vse to lahko opazi ostro oko že iz kakšnih 300 metrov oddaljenosti. Na začetku te poti lahko na svoji levi strani opazimo mogočne sekvoje v smeri zahoda, kjer je jezero Črnava. Ob njem pa trenutno obratuje hotel, ki nosi ime Alma. Na mestu trenutnega opazovanja in na opisani poti smo deležni lepega pogleda na Zaplato s hudičevim gozdom in Storžič, če opišemo samo hribe na severozahodnem delu.

V okolici gradu Turn, Preddvor
V okolici gradu Turn, Preddvor

Po približno 15 minutah hoje pridemo do gradu Turn, kjer so nastanjeni starejši občani. Na severozahodni strani gradu, zunaj ograje je večje parkirišče, ki je namenjeno pohodnikom na Sv. Jakob in ostale okoliške vrhove. Ker ta vrh obišče veliko pohodnikov, je tu vedno dovolj avtomobilov in v njihovi bližini ljudi, ki se odpravljajo ali so prišli iz hribov. Obiskovalca gradu Turn presenetijo vrtna vrata, ki izgledajo, da so zaklenjena. So pa odklenjena. Samo potisniti jih je potrebno v pravo smer. Ko smo na dvorišču gradu Turn, imamo okoli sebe spominska obeležja povezana z Josepino Turnograjsko: spomenik, njen doprsni kip na pročelju gradu (srčna dama v iskrivih kartah).

Ne moremo pa tudi mimo kapelice, ki je na drugi strani dvorišča, bolj točno povedano na severu, ločena od gradu. Na podobni lokaciji je tudi stavba, v kateri bivajo starejši občani, vendar malce bolj na vzhodu.

Grad Turn
Grad Turn

Iz gradu se odpravimo do jezera Črnava. Jezero obdajata hotel Alma, leseni most … Na vodi lahko opazimo labode, kajtarje … V bližini poteka tudi Gozdna učna pot. Jezeru pa čar daje ozadje Kamniško Savinjskih Alp, ki ga naredijo živahnega, čeprav je voda rjava in na severni strani bolj stoječa.

Jezero Črnjava in hotel Alma
Jezero Črnjava in hotel Alma

Čaka nas še zadnji del poti do Kranja v smeri jugozahoda. Ko zapustimo center Preddvora, ki ga prepoznamo po markantni cerkvi sv. Petra, po tri četrt ure hoje pridemo do vasi Breg ob Kokri.

V bližini zaselka Breg, Preddvor
V bližini zaselka Breg, Preddvor

Sledi vsaj 1,5 urna hoja po kompleksu protokolarnega objekta Brdo, ne v notranjosti ograje, ampak tik za njo, v zunanjem delu. Gre za monotono makadamsko cesto z vidika hoje, ki jo vidimo od 200 pa do 400 m naprej, ki poteka po ravnini.

Tekaška proga Brdo
Tekaška proga Brdo

Ta del poti končamo, ko na svoji desni strani zagledamo protokolarna objekta Brda: hotel, kongresno dvorano … Malo naprej je tudi regionalna cesta: Predoslje-Kokrica pri Kranju.

Kongresna dvorana Brdo
Kongresna dvorana na Brdu

Ko pridemo na regionalno cesto: Predoslje-Kranj gremo dobrih 50 metrov naprej v smeri vasi Kokrica, kjer lahko zavijemo za 90 stopinj desno v protokolarni objekt Brdo. Za visoko cipresovo ograjo vidimo v daljavi povsem nov hotel, ki nosi ime Elegans hotel Brdo.

Elegans hotel Brdo
Elegans hotel Brdo

Če si želimo ogledati grad Brdo, moramo vstopiti na info točko Parka Brdo. Gre za manjšo zgradbo, ki je na levi strani hotela. Plačati moramo vstopnino, ki znaša 5 €. Iz zgradbe vstopimo v Park Brdo.

Info točka Parka Brdo pri hotelu Elegans
Info točka Parka Brdo pri hotelu Elegans

Hodimo nekaj sto metrov naravnost. Gremo mimo Kongresnega centra, ki je na naši desni strani in mimo Restavracije Zois. Potem pa kmalu na naši levi strani zagledamo grad Brdo. Pri panojih, ki opisujejo zgodovino gradu Brdo zavijemo levo. Kmalu smo pri gradu, ki je velika, lepa zgradba. V njem je bival Žiga Zois (1747-1819) (naravoslovec, razsvetljenec, mecen, mineralog in gospodarstvenik) (iskriva karta: pikov kralj).

Grad Brdo


Po isti poti se vrnemo najprej do hotela Elegans skozi zgradbo, ki jo imenujejo Info točka Parka Brdo. Ko smo zopet na prostem, pa se usmerimo proti prej omenjeni regionalni cesti.

Proti regionalni cesti: Predoslje-Kranj
Proti regionalni cesti: Predoslje-Kranj iz hotela Elegans

Iz regionalne ceste, ko smo že zunaj Parka Brdo, zavijemo za 90 stopinj v levo, na lokalno cesto za vas Ilovka. Pot gre ravno proti vasi. Ko pridemo do vasi opazimo, da je veliko prebivalcev specializiranih za pridelavo zelenjave, ukvarjajo se tudi z vrtnarstvom. Tu pa imamo tudi turistične sobe po ugodni ceni.

Asfaltna cesta proti Ilovki
Asfaltna cesta proti Ilovki

Iz vasi se po strmi asfaltni cesti spustimo do reke Kokra, jo prečimo preko lesenega mostu, se približamo avtocesti, nadaljujemo pot pod avtocesto in se usmerimo na gozdno stezo, ki nas zelo hitro pripelje v listnati gozd, ki nudi zelo dobro senco.

Gozd v bližini Partizanske ceste, Kranj
Gozd v bližini Partizanske ceste v Kranju

Ko pridemo iz gozda, smo na severovzhodnem obrobju Kranja. Hojo najprej začnemo po Kurirski poti, nadaljujemo po Jelenčevi ulici. Ko pridemo skoraj do Ceste Staneta Žagarja, pri trgovini Vida (šiviljski pribor …), zavijemo v desno proti Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli, ŠC Kranj (Cesta Staneta Žagarja 33, Kranj).

Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola, ŠC Kranj
Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola, ŠC Kranj

Hodimo manj kot sto metrov ob industrijski hali, da pridemo do zapornice. Potem, ko smo prečili zapornico gremo do glavnega vhoda v šolo, kjer zavijemo levo. Na svoji desni strani bomo zagledali Županov čebelnjak. V tajništvu šole pa je tudi velika slika iskrive karte, ki predstavlja Antona Janšo.

Županov čebelnjak
Županov čebelnjak na tratah Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole

Nadaljujemo pot do Ceste Staneta Žagarja, kjer zavijemo za 90 stopinj levo. Pri semaforju gremo čez cesto na Žanovo ulico. Po slabem kilometru pridemo do Ceste na Klanec, kjer na razcepu zavijemo desno, da se spustimo do kanjona reke Kokre.

Ob reki Kokra
Ob reki Kokra

Hodimo naprej po levem bregu reke Kokre slab kilometer, da pridemo do lesenega mostu, kjer prečimo reko.

Leseni most čez reko Kokro
Leseni most čez reko Kokro

Ko pridemo čez most. zavijemo levo proti stopnicam, pri čemer hodimo po položnem, kratkem vzponu

Stopnice, ki vodijo proti Glavnemu trgu v Kranju
Stopnice, ki vodijo proti Glavnemu trgu v Kranju

Po stopnicah se vzpnemo vsaj za 30 višinskih metrov. Stopimo na Poštno ulico. Kmalu pa smo tudi na Glavnem trgu, kjer končamo 1. etapo po Iskrivi pešpoti: Brnik-Kranj.

Glavni trg v Kranju
Glavni trg v Kranju

1. etapa Iskrive pešpoti: Brnik-Kranj je dolga etapa okoli 30 km. Poleg tega je treba premagati največ višinskih metrov od vseh etap (okoli 600 m). Posebej je pot slikovita, ko se povzpnemo na Štefanjo goro in hodimo proti zaselku Možjanca, saj vidimo velik del Ljubljanske kotline in hribe (Šmarjetna gora, Jošt, Jelovica …), ki se na zahodu dvigujejo nad kotlino.

Gremo tudi mimo vasi Preddvor, kjer obiščemo grad Turn in jezero Črnava. Tu je tudi hotel Alma.

Obiščemo tudi Park Brdo, ki si ga je vredno ogledati zaradi številnih drevesnih vrst, ki krasijo ogromne trate. Vse skupaj pa še poživijo drevoredi, ribniki, čebelnjak … Poleg tega so v Parku Brdo številni zanimivi, lepi objekti kot so grad Brdo, Restavracija Zois, Kongresni center.

V 1. etapi hodimo mimo naslednjih točk, ki so povezane z osebama v Iskrivih kartah: Ignacij Borštnik, rojstna hiša, Cerklje, pikov Janez; Josipina Urbančič – Turnograjska, grad Turn, Preddvor, srčeva dama; Žiga Zois, grad Brdo, Predoslje, pikov kralj.

Osebe iz iskrivih kart (Ignacij Borštnik, Josipina Urbančič Turnograjska, Žiga Zois)
Osebe iz iskrivih kart (Ignacij Borštnik, , Žiga Zois, Josipina Urbančič Turnograjska)

2. ETAPA: KRANJ-PODBREZJE

2. etapo pričnemo v gorenjski metropoli. Kranj (obsežen tekst o Kranju skozi njegovo zgodovino) je največje mesto po površini in številu prebivalstva na Gorenjskem. Na Iskrivi pešpoti bomo obiskali še dva gorenjska mesta: Radovljico in Jesenice.

Kranj kot mesto iz kulturnega vidika med literati najbolj slavi Franceta Prešerna (zadnja leta svojega življenja je živel in opravljal svoj odvetniški poklic v Kranju) in nekoliko manj Simona Jenka. Popularen pa je tudi Janez Puhar (slovenski duhovnik, znanstvenik, fotograf, umetnik in pesnik), ki je izumil nenavaden postopek za fotografiranje na steklo.

Naš pohod začnemo tam, kjer smo zaključili 1. etapo. To pa je na Glavnem trgu. Iz Glavnega trga se odpravimo na Prešernovo ulico, na kateri je tudi Prešernova hiša, kjer je pesnik v zadnjih letih svojega življenja opravljal odvetniški poklic in tudi stanoval. Na Reginčevi ulici zavijemo levo in po 50 m smo na Reginčevi 9, kjer je rojstna hiša Janeza Puharja (1814-1864) (iskriva karta: križev Janez). Radio Slovenija: Glasovi svetov: Janez Puhar: spregledani svetovni pionir

Rojstna hiša Janeza Puharja v Kranju
Rojstna hiša Janeza Puharja v Kranju

Hojo nadaljujemo po Tomšičevi ulici. Po okoli 200 m zavijemo levo na Jenkovo ulico. Po 50 m stopimo zopet na Glavni trg. Tu si ogledamo Pavšlarjevo hišo. Trenutno je v njej Galerija Prešernovih nagrajencev. Nekoč pa je 4 leta v tej hiši živel Ivan Tavčar (1851-1923) (iskriva karta: joker). Ivan Tavčar je bil pisatelj, eden prvih pripovednikov slovenskega realizma, politik, odvetnik in ljubljanski župan.

Pavšlarjev hiša, v kateri je nekoč 4 leta živel Ivan Tavčar
Pavšlarjev hiša, v kateri je nekoč 4 leta živel Ivan Tavčar

Še malo naprej pa je Kranjska hiša (Matjašičeva hiša), v kateri je nekaj let – na začetku 20. stoletja – živela tudi družina Hinka Smrekarja (iskriva karta: joker). Hinko Smrekar (1883-1942) je bil slikar, grafik, risar in ilustrator (klik za križanko o Hinku Smrekarju).

V Kranjski hiši je nekaj let preživel Hinko Smrekar
V Kranjski hiši (Matjašičevi hiši) je nekaj let preživela družina Hinka Smrekarja

Našo pohodniško pot nadaljujemo zopet po Prešernovi ulici. Gremo čez Maistrov trg. Zavijemo na Gregorčičevo ulico. Na tej ulici gremo mimo Prešernovega gaja. V tem gaju sta pokopana France Prešeren, Simon Jenko in drugi pomembni Kranjčani.

Prešernov gaj
Prešernov gaj

Sledi hoja po Zoisovi ulici, zavijemo desno na Oldhamsko cesto, iz te pa na Cesto Kokrškega odreda. Ta cesta nas pripelje na Stadion Stanka Mlakarja. Tu se začne bolj ruralni del Kranja. Ko smo obkrožili stadion, smo prišli na Partizansko cesto. To pa je že obrobje Kranja, ki leži na severu mesta.

Partizanska cesta v Kranju
Partizanska cesta v Kranju

Po nekaj sto metrih stopimo na kolovoz, ki nas pelje skozi gabrov in bukov gozd proti zaselku Ilovka.

Kolovoz skozi bukov in Gabrov gozd v bližini Partizanske ceste
Kolovoz skozi bukov in Gabrov gozd v bližini Partizanske ceste

Ko pridemo na jaso, v katero je vrezana romantična steza, nad sabo pa vidimo viadukt avtoceste: Ljubljana-Jesenice, smo v bližini zaselka Ilovka.

V bližini zaselka Ilovka
V bližini zaselka Ilovka

Od tu smo potrebovali slab kilometer, da smo prišli na Ilovko, pri čemer smo prečili potok Kokrica čez betonski most, ki ima le leseni pod.

Ilovka
Ilovka

Iz Ilovke smo zavili na ozko, asfaltno cesto, ki nas je po približno 2 km pripeljala čez polja do Posestva Brdo, bolj natančno do gradu Brdo, ki je bil nekoč last Žige Zoisa.

V bližini Gradu Brdo
V bližini Gradu Brdo

Ko smo stopili na pločnik, ki je na območju Gradu Brdo oziroma na Tekaško progo Brdo, smo za nekaj minut začeli hoditi proti zahodu, nato pa smo zavili v desno oziroma proti severovzhodu.

Na tekaški progi Brdo
Na tekaški progi Brdo

Po njej smo hodili vse do okolice zaselka Tatinec (okoli 3 km), kjer smo ob robu gozda krenili proti lokalni cesti: Kranj-Bela. Šlo pa je za zelo kratek odsek, ki je znašal manj kot 100 m.

V bližini zaselka Tatinec
V bližini zaselka Tatinec

Po ravni, ozki asfaltni cesti smo po 10 minutah hoje prišli v Tatinec.

Tatinec
Tatinec

Ozka, asfaltna cesta nas je nato vodila proti Trsteniku. Najprej smo prišli v naslednjo vas, ki se je imenovala Hraše. Bila je sorazmerno blizu vasi Tatinec. V tistem času so ravno rekonstruirali lokalno cesto (julij 2022). Vendar to ni oviralo hoje, kajti maloštevilni stroji so stali, ker je bila nedelja.

Hraše
Hraše

V nadaljevanju poti smo prišli do osamljene kmetije, ki prav tako spada pod naselje Hraše, a je bila od domicilne vasi oddaljena več kot kilometer. Šlo je za romantično kmetijo ob robu gozda, pri čemer je bila locirana na koncu manjšega brega.

Osamljena kmetija v zaselku Hraše
Osamljena kmetija v zaselku Hraše

Še naprej smo hodili po gozdnati pokrajini, ki se je izmenjavala s travniki in polji v vaseh pod Storžičem, ki so ga ta dan pokrivali oblaki, ki so zadeli ob Kamniško-Savinjske Alpe in so se počasi prebijali proti vrhu gorovja in nato nadaljevali svojo pot glede na smer vetra.

Ta dan so Storžič pokrivali obaki
Ta dan so Storžič pokrivali obaki (pogled iz bližine Čadovlj)

Približevali smo se naslednji osamljeni kmetiji, ki pa je že nosila hišno številko Čadovlje. Uživali smo v pogledu na obsežen, pokošen travnik. Ob njegovem robu smo opazili tudi lovske opazovalnice.

Travnik pred osamljeno kmetijo v Čadovljah
Travnik pred osamljeno kmetijo v Čadovljah

Ko smo se približali kmetiji, ki je bila zopet locirana na robu gozda, smo opazili ograjen, dokaj velik pašnik, kjer se je pasla maloštevilna čreda govedi (1 bik, 1 krava in 1 teliček).

Osamljena kmetija v Čadovljah
Osamljena kmetija v Čadovljah

Pri kmetiji smo zavili desno, najprej smo preko mostu prečili potok Blatnik.

Potok Blatnik v Čadovljah
Potok Blatnik v Čadovljah

Kmalu potem, ko smo prečili potok, smo zavili za 90 stopinj levo v zaselek Čadovlje. Šlo je za všečno naselje, z zanimivimi hišami glede na estetski izgled.

Estetska hiša v Čadovljah
Estetska hiša v Čadovljah

Navdušilo pa nas je sadjarstvo Markuta. Najprej smo tik ob njihovi hiši videli manjši nasad aronije, ki je bil pokrit z mrežo proti toči.

Nasad aronije (sadjarstvo Markuta)
Nasad aronije (sadjarstvo Markuta)

Malo naprej pa smo zagledali nasad (sadjarstvo Markuta), ki je spominjal na nasade v Alpah. Na prisojnem hribu so rasle urejene sadike raznega sadja.

Nasad različnega sadja na prisojnem hribu
Nasad različnega sadja na prisojnem hribu

Po nekaj 10 minutah hoje smo prispeli na lokalno cesto: Preddvor-Bašelj-Trstenik. Na razcepu smo zavili levo. Tu smo že lahko videli v daljavi vas Trstenik.

Pogled na vas Trstenik
Pogled na vas Trstenik

Po slabem kilometru smo prišli v vas, ki jo zaznamuje cerkev Sv. Martina. Vas pa je povezana tudi z Janezom Bleiwaisom (1808-1881) (slovenski buditelj, zdravnik, veterinar, časnikar in urednik prvega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice). Janez Bleiwais predstavlja srčnega Janeza med iskrivimi kartami. Janez Bleiwais se je rodil v Kranju, kjer je živel v mladosti in se šolal. Kasneje je študiral medicino na Dunaju. Po študiju se je vrnil v Ljubljano, kjer je živel do smrti. Njegovi predniki so bili iz Trstenika, zato si je tudi izbral plemiški naziv: Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški.

Cerkev Sv. Martina na Trsteniku
Cerkev Sv. Martina na Trsteniku

Iz Trstenika smo se najprej odpravili po lokalni cesti: Trstenik-Tenetiše, da smo lahko po kilometru hoje zavili na lokalno cesto: Trstenik-Goriče.

Razcep ceste proti Goričam
Razcep ceste proti Goričam

Po približno 3 km nas je lokalna, asfaltna ceste pripeljala v Goriče. Goriče so slikovita vas pod Kriško goro.

Goriče
Goriče

Iz Gorič smo se po regionalni cesti: Kranj-Golnik odpravili proti Golniku. Potrebovali smo 30 minut, da smo prišli do odcepa Klinika Golnik, univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergije. Na tej kliniki je Karla Bulovec Mrak umrla za pljučno tuberkulozo 23. avgusta 1957 (iskriva karta joker).

Tabla za Univerzitetno kliniko Golnik
Tabla za Univerzitetno kliniko Golnik

Tu smo se začeli vzpenjati proti Seničnem. Šlo je za asfaltno cesto, ki je bila “naložena” na travnik, ki se ni preveč strmo vzpenjala v okolici Kriške gore. Vzpon je trajal 30 minut.

Vzpon po asfaltni cesti proti Seničnem
Vzpon po asfaltni cesti proti Seničnem

Ko smo prišli do smerokaza Novaki, smo se usmerili proti Udinborštu oziroma bolj točno proti pristanišču jadralnih padalcev. V teh krajih boste lahko ves čas v lepem vremenu opazovali jadralne padalce, ki skačejo iz Kriške gore.

Smerokaz za Novake
Smerokaz za Novake

V bližini pristanišča za jadralne padalce Senično, smo zavili v Udinboršt.

Pristanišče jadaralnih padalcev v Seničnem
Pristanišče jadaralnih padalcev v Seničnem

Sledil je približno 4 km rahel vzpon proti Sebenjem skozi Udinboršt. Hodili smo po dokaj široki makadamski, gozdni cesti.

Makadamska cesta proti Sebenjam skozi Udinboršt
Makadamska cesta proti Sebenjam skozi Udinboršt

Prečili smo vas Sebenje. Hodili po odseku lokalne ceste: Sebenje-avtobusna postaja Sebenje, da smo prišli do regionalne ceste: Tržič-Kranj.

Proti avtobusni postaji Sebenje
Proti avtobusni postaji Sebenje

Ko smo prečili regionalno cesto, smo se odpravili proti Retnjam. Oblika poti je skoraj zrcalna slika tiste iz Sebenj do ceste. Razlog je v tem, da cesta poteka po sredini travnikov.

Proti Retnjam
Proti Retnjam

V Retnjah zavijemo proti jugu po lokalni cesti, kajti Podbrezje, kjer bomo končali 2. etapo, je nekaj kilometrov južneje od Retenj.

V Retnjah
Retnje

Naslednja vas, ki jo obiščemo je Breg ob Bistrici. Gre za podobno vas kot je Retnje. Hiše so locirane ob lokalni, asfaltni cesti. Na desni strani je soteska reke Tržiške Bistrice. Na levi strani pa polja in travniki, ki jih niso želeli “žrtvovati” za hišne parcele. Le-ta je izdolbla sorazmerno globoko strugo, kajti tu se je pred davnimi leti pretakal ledenik, ki se je topil pod Karavankami.

Breg ob Bistrici
Breg ob Bistrici

Na koncu Brega stopimo na kolovoz, ki vodi do zaselka Zadraga. Vendar ga zapustimo po nekaj metrih in stopimo za kratek čas proti zahodu na shojeno, travniško stezo.

Steza na jugu Brega
Steza na jugu Brega

Ko pridemo do roba gozda, pod katerim teče Tržiška Bistrica v prej omenjeni soteski, zavijemo proti jugu.

Steza proti turistični kmetiji Trnovc
Steza proti turistični kmetiji Trnovc

Sedaj hodimo najmanj 2 kilometra v smeri Zadrage. Steza ves čas poteka ob robu gozda. Dvakrat se pred nami pojavi gozd, ki se je na teh mestih pomaknil nekoliko na travnike oziroma polja.

Steza skozi gozd
Steza skozi gozd

Po 30 minutah hoje pridemo na mesto, kjer se skozi gozd spustimo proti turistični kmetiji in kampu Trnovc.

Steza proti Trnovcu
Steza proti Trnovcu

Po 10 minutnem spustimo pridemo do Tržiške Bistrice. Tu jo še ne vidimo, ker je nekaj 100 metrov naprej, za travniki, ki jih vidimo iz naše pozicije

Na travnikih v bližini Trnovca
Na travnikih v bližini Trnovca

Po 10 minutah pridemo do lokalne ceste, ki vodi proti Podbrezjam. V bližini je tudi turistična kmetija in kamp Trnovc.

Lokalna cesta proti Podbrezjam
Lokalna cesta proti Podbrezjam

Odpravimo se po tej cesti. Na naši desni strani lahko iz daljave opazujemo turistično kmetijo Trnovc in kamp za stavbami, ki predstavljajo turistično kmetijo Trnovc.

Pogled na turistično kmetijo Trnovc in kamp
Pogled na turistično kmetijo Trnovc in kamp

Sledil je vzpon iz doline Tržiške Bistrice, ki smo jo tudi prečili čez betonski most, do travnikov in polj pred Podbrezjami.

Vzpon proti Podbrezjam
Vzpon proti Podbrezjam

Ko pridemo na vrh hriba, potrebujemo do Podbrezij slabih 10 minut. Smo sredi travnikov in njiv. Tu je lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Iz vzhoda proti severu je vrstni red naslednji: Krvavec, Kalški greben, Grinotvec, Kočna,Zaplata, Storžič, Kriška gora, Begunjščica. Za Kamniško-Savinjskimi Alpami imamo Karavanke, pri čemer vidimo na severu pogorje Košute, ki se nadaljuje v Begunjščico in Stol.

Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe
Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe

Ko pridemo do regionalne ceste Posavec-Naklo, zavijemo proti središču Podbrezij, kjer v daljavi že vidimo cerkev Sv. Jakoba.

Pobrezje, kjer poteka tudi regionalna cesta Posaved-Naklo
Pobrezje, kjer poteka tudi regionalna cesta Posavec-Naklo

Po nekaj minutah pridemo na razcep, kjer se odpravimo proti cerkvi Sv. Jakoba, pri čemer hodimo najprej mimo OŠ Podbrezje.

Pot proti cerkvi Sv. Jakoba
Pot proti cerkvi Sv. Jakoba

Po slabih 10 minutah pridemo do cerkve sv. Jakoba, potem ko smo stopili na regionalno cesto. Tu zaključimo tudi našo 2. etapo po Iskrivi pešpoti: Brnik-Mojstrana.

Pri cerkvi Sv. Jakoba v Podbrezjah
Pri cerkvi Sv. Jakoba v Podbrezjah

2. etapa: Kranj-Podbrezje je zanimiva etapa. Gre za odlično konfigurirano pot za nordijsko hojo. Gre za hojo delno po asfaltnih cestah. Makadamska cesta je še najbolj prisotna iz Seničnega do Sebenj, kjer se cesta ves čas dviguje, ker so Sebenje na višji nadmorski višini kot Senično. Imamo pa tudi zelo značilno stezo, ki poteka po travnikih v okolici zaselka Zadraga in Brega. Obiščemo gorenjsko metropolo in kar nekaj vasi in zaselkov, npr. Ilovko, Tatinec, Hraše, Trstenik, Goriče, Golnik, Sebenje, Retnje, Breg ob Bistrici in Podbrezje. Ves čas lahko občudujemo Storžič (2132 m), ki s svojo značilno obliko privablja poglede. To je graben po sredini in oblika stožca.

Gremo mimo naslednjih točk, ki so povezane z osebami v Iskrivih kartah: Janeza Puharja, rojstna hiša, Kranj, križev Janez; Ivana Tavčarja, Pušlarjeva hiša, Kranj, joker; Hinka Smrekarja, Kranjska hiša, Kranj, joker; Janeza Bleiweisa, cerkev Sv. Martina, srčev janez; Karle Bulovec Mrak, tabla klinika Golnik, Golnik, joker.

Osebe iz iskrivih kart (Janez Puhar, Ivan Tavčar, Hinko Smreka, Janez Bleiweis, Karla Bulovec Mrak)
Osebe iz iskrivih kart (Janez Puhar, Ivan Tavčar, Hinko Smreka, Janez Bleiweis, Karla Bulovec Mrak)