Satovje (satje ali tudi satniki) je struktura, ki jo izdelujejo čebele v svojem panju iz voska. Satovje je sestavljeno iz šestkotnih celic, ki so zaprte na eni strani, in služi kot shramba za med, pelod, in kot gnezdo za razvijajoče se čebelje ličinke. Več o Medu v satju si preberite na spletni strani Čebelarne Novak.
Arhivi Kategorije: Čebelarstvo
Mana (medena rosa) kot del gozdne paše čebel
1. Kateri gozdovi so najpomembnejši vir čebelje hrane?
Gozdovi iglavcev in listavcev so najpomembnejši vir čebelje hrane.
2. Kaj nabirajo čebele na gozdnem drevju, grmovju in zeliščnem sloju?
Na gozdnem drevju, grmovju in zeliščnem sloju nabirajo čebele:
– medičino,
– mano,
– cvetni prah in
– propolis.
3. Kako nastaja med?
a.) surovina -> 1. predelava -> vmesna stopnja -> 2. predelava -> končna stopnja
b.) drevesni sok -> nektar -> čebela -> cvetlični med
c.) drevesni sok -> ušice -> mana -> čebela -> gozdni med
4. Kaj je surovina za medičino in za mano?
Iz 3. vprašanja vidimo, da je surovina za medičino in za mano drevesni sok.
5. Kateri predstavnik živalskega sveta se pojavlja pri nastanku cvetličnega medu?
Pri nastanku cvetličnega medu se pojavlja samo en predstavnik živalskega sveta – čebela.
5. V kaj se spreminja drevesni sok, če prehaja preko medovnikov?
Če prehaja preko medovnikov, se spreminja v medičino (nektar).
6. V kaj se spreminja drevesni sok, če prehaja preko posrednikov (lubne uši in kaparji)?
Če pa so posredniki lubne uši in kaparji, nastaja iz njega mana (sladka rosa).
7. Katera 2 predstavnika sta potrebna pa proizvodnjo gozdnega (maninega medu)?
Za proizvodnjo gozdnega (maninega medu) pa sta potrebna dva predstavnika živalskega sveta:
– čebela in
– lubna ušica ter kapar (Slika 1).
8. V kateri red spadajo lubne ušice in kaparji?
Lubne ušice in kaparji, povzročitelji gozdnega medenja, spadajo v red kljunatih žuželk (Rhynchta).
9. Kako lubne ušice in kaparji pridejo do drevesnega soka?
Lubne ušice in kaparji pridejo do drevesnega soka na naslednji način:
a.) Ko zabode žuželka svoj kljunec v lubje in prodre z njim do sitastih cevk, po katerih se pretaka drevesni sok z organskimi snovmi, ji ta zaradi pritiska (turgorja) sam od sebe priteče v usta. V večini primerov hrane sploh ni treba sesati, ampak jo samo požira.
b.) Kljunec je zgrajen tako, da oklepa v svoji notranjosti dva vzporedna kanala; po enem prodira iz rastline v usta žuželke drevesni sok, po drugem pa v obratni smeri slina, ki se na površini vbodenega mesta strdi in se oblikuje v nekakšno cevko. Skozi to ranico pronica drevesni sok tudi še potem, ko je ušica že izvlekla sesalo in se premaknila na drugo mesto.
10. Ali ušice predelajo velike količine drevesnega soka?
Ušice predelajo velike količine drevesnega soka.
11. Kaj izločijo ušice na podlagi drevesnega soka (sladkorji in beljakovine), kar ne porabijo zase?
Iz njega porabijo zase le majhen del sladkorjev in beljakovin, ostalo pa izločijo v obliki sladkih kapljic (medene rose).
12. Kaj ni v medeni rosi, ki pada na podrast in jo nabirajo čebele?
V tej medeni rosi, ki pada na podrast in ki jo nabirajo čebele, ni ostankov prebave (fekalij).
13. Zakaj ni v medeni rosi ostankov prebave (fekalij)?
V telesu kljunatih žuželk je poseben filtrni prekat, skozi katerega se pretaka večji del soka, pri čemer se:
– zniža odstotek vode in
– tudi nekoliko spremeni njegova kemična sestava.
13. Komu morajo zgornje dejstvo pojasnjevati čebelarji?
Zgornje dejstvo moramo včasih pojasnjevati našim kupcem medu, ki imajo predsodke, kar zadeva nastanek mane.
14. Kaj je v soku jelke, ki najpomembnejši gostitelj zalubnih ušič (zelene hojeve ušice)?
V soku jelke (hoje), ki je v določenih letih pri nas najpomembnejši gostitelj zalubnih ušic, zlasti zelene hojeve ušice(Cinara pectinatae), je pretežno:
– disaharid saharoza (trsni sladkor).
15. V kaj se spremeni disaharid saharoza (trsni sladkor) v telesu žuželke?
V telesu žuželke se spremeni disaharid saharoza (trsni sladkor):
– v sadni in
– grozdni sladkor,
– pa tudi v nekatere višje oblike, na primer v melicitozo in fruktomaltozo in
celo v oligosaharide.
16. V kaj predelajo čebele drevesni sok, ki so ga oplemenitile ušice in kaparji (mana oziroma medena rosa)?
Drevesni sok se torej oplemeniti, ta proces pa dokončajo čebele, ki mano predelajo v končni proizvod – manin med.
Več o mani kot gozdni paši čebel si preberite na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.
IZ KATERIH VIDIKOV BI LAHKO VSE PREDSTAVILI PONUDNIKE SADJA IN MEDU
Predstavitev ponudnikov sadja in medu je mogoče obravnavati z različnih vidikov, odvisno od namena in ciljev predstavitve. Spodaj so navedeni nekateri vidiki, ki jih lahko upoštevate:
- Lokacija in okolje pridelave:
- Kje se nahaja sadovnjak ali čebelnjak? Ali je na podeželju ali v urbanem okolju?
- Kakšne naravne značilnosti prevladujejo v okolici, ki vplivajo na kakovost pridelka?
- Vrste sadja in medu:
- Kakšne vrste sadja pridelujejo? Ali gre za tradicionalne, avtohtone sorte ali tudi eksotične vrste?
- Kateri tipi medu so na voljo? Na primer, cvetlični, gozdni, kostanjev med itd.
- Trajnostni pristop k pridelavi:
- Ali ponudnik uporablja ekološke metode pridelave?
- Kakšni so pristopi k varstvu okolja in trajnostnemu kmetovanju?
- Kakovost in certifikati:
- Ali ponudnik zagotavlja visoko kakovost svojih proizvodov?
- Ali imajo proizvodi certifikate kakovosti, kot so ekološki certifikati, pridobljeni na lokalnem nivoju ali drugi mednarodni standardi?
- Zgodovina in tradicija:
- Kako dolgo se ukvarjajo s pridelavo sadja in medu?
- Ali obstajajo zgodbe ali tradicije, ki so povezane z njihovo dejavnostjo?
- Inovacije in razvoj:
- Ali se ponudnik ukvarja z raziskavami in razvojem v svoji panogi?
- Kakšne inovacije so vpeljali v svoje postopke pridelave?
- Odnos do strank:
- Kako se ponudnik odziva na potrebe strank? Ali nudijo svetovanje ali izobraževanje glede uporabe sadja in medu?
- Družbena odgovornost in skupnost:
- Kakšna je vloga ponudnika v lokalni skupnosti?
- Ali podpirajo lokalne projekte ali organizacije?
- Marketinške strategije:
- Kako se ponudnik promovira in trži? Kakšni so njihovi marketinški kanali?
- Reference in zadovoljstvo strank:
- Ali imajo zadovoljne stranke ali reference, ki potrjujejo kakovost njihovih izdelkov?
- Cene in razpoložljivost:
- Kakšne so cene njihovih izdelkov v primerjavi z drugimi ponudniki?
- Kako enostavno je dostopati do njihovih izdelkov?
- Dejavnosti in dogodki:
- Ali ponudnik organizira kakšne dejavnosti ali dogodke, povezane s sadjem in medom (na primer delavnice, degustacije, ogledi sadovnjaka ali čebelnjaka)?
- Certifikati o poreklu in sledljivosti:
- Ali ponudnik zagotavlja certifikate o poreklu in sledljivosti svojih izdelkov?
Pri predstavitvi ponudnikov sadja in medu je pomembno upoštevati, kaj je za vašo ciljno publiko najbolj relevantno. S tem boste lahko izpostavili tiste vidike, ki bodo najbolj pritegnili zanimanje in zaupanje vaših strank.
Regenerate
Med iz mane (gozdne rose)
Več o medu iz mane (gozdne rose) si preberite na povezavi. Mano vsebuje med drugim gozdni med.
Iskriva karta: Anton Janša in Šolski čebelnjak na SESGŠ, ŠC KRANJ
Anton Janša, ki v iskrivih kartah predstavlja karovega kralja, je deloval tudi na avstrijskem dvoru kot učitelj čebelarstva v drugi polovici 18. stoletja. S to simboliko lahko povežemo Šolski čebelnjak na SESGŠ, ŠC Kranj (Cesta Staneta Žagarja 33, 4000 Kranj), ki je bil predan svoji funkciji 20. 5. 2019.
Na šolskem vrtu stoji Šolski čebelnjak od leta 2019.
Poleg njega pa še manjša 2 panja z vpadljivo sinjo modro barvo, v katerih je nameščena tudi čebelarska tehtnica.
Za čebelnjak v času šolskega pouka skrbijo dijaki SESGŠ, ŠC Kranj. V času počitnic pa čebelar Mitja Smrdel, ki cvetlični in gozdni med prideluje in polni.
Čebelarstvo Mitja Smrdel trži med iz Šolskega čebelnjaka pod imenoma: Cvetlični in Gozdni med iz Šolskega čebelnjaka.
V tajništvu šole pa je tudi velika slika iskrive karte: Antona Janše.
Mimo čebelnjaka pa poteka tudi Iskriva pešpot: Brnik-Mojstrana. Konkretno 1. etapa: Brnik-Kranj oziroma 1. etapa, 2. del: Preddvor-Kranj.
Obljavljeno v mesecu decembru 2022:
Tekaški forum
hribi.net
Forum pohodništvo
Svetovni dan čebel – šolski čebelnjak – 20. 5. Več na spletni strani Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole, ŠC Kranj …
Nominaciji lipicancev in čebelarstva v očeh Unesca dobra primera nesnovne dediščine
Nominaciji lipicancev in čebelarstva v očeh Unesca dobra primera nesnovne dediščine (kliknite tukaj)