1. Kateri gozdovi so najpomembnejši vir čebelje hrane?
Gozdovi iglavcev in listavcev so najpomembnejši vir čebelje hrane.
2. Kaj nabirajo čebele na gozdnem drevju, grmovju in zeliščnem sloju?
Na gozdnem drevju, grmovju in zeliščnem sloju nabirajo čebele:
– medičino,
– mano,
– cvetni prah in
– propolis.
3. Kako nastaja med?
a.) surovina -> 1. predelava -> vmesna stopnja -> 2. predelava -> končna stopnja
b.) drevesni sok -> nektar -> čebela -> cvetlični med
c.) drevesni sok -> ušice -> mana -> čebela -> gozdni med
4. Kaj je surovina za medičino in za mano?
Iz 3. vprašanja vidimo, da je surovina za medičino in za mano drevesni sok.
5. Kateri predstavnik živalskega sveta se pojavlja pri nastanku cvetličnega medu?
Pri nastanku cvetličnega medu se pojavlja samo en predstavnik živalskega sveta – čebela.
5. V kaj se spreminja drevesni sok, če prehaja preko medovnikov?
Če prehaja preko medovnikov, se spreminja v medičino (nektar).
6. V kaj se spreminja drevesni sok, če prehaja preko posrednikov (lubne uši in kaparji)?
Če pa so posredniki lubne uši in kaparji, nastaja iz njega mana (sladka rosa).
7. Katera 2 predstavnika sta potrebna pa proizvodnjo gozdnega (maninega medu)?
Za proizvodnjo gozdnega (maninega medu) pa sta potrebna dva predstavnika živalskega sveta:
– čebela in
– lubna ušica ter kapar (Slika 1).
8. V kateri red spadajo lubne ušice in kaparji?
Lubne ušice in kaparji, povzročitelji gozdnega medenja, spadajo v red kljunatih žuželk (Rhynchta).
9. Kako lubne ušice in kaparji pridejo do drevesnega soka?
Lubne ušice in kaparji pridejo do drevesnega soka na naslednji način:
a.) Ko zabode žuželka svoj kljunec v lubje in prodre z njim do sitastih cevk, po katerih se pretaka drevesni sok z organskimi snovmi, ji ta zaradi pritiska (turgorja) sam od sebe priteče v usta. V večini primerov hrane sploh ni treba sesati, ampak jo samo požira.
b.) Kljunec je zgrajen tako, da oklepa v svoji notranjosti dva vzporedna kanala; po enem prodira iz rastline v usta žuželke drevesni sok, po drugem pa v obratni smeri slina, ki se na površini vbodenega mesta strdi in se oblikuje v nekakšno cevko. Skozi to ranico pronica drevesni sok tudi še potem, ko je ušica že izvlekla sesalo in se premaknila na drugo mesto.
10. Ali ušice predelajo velike količine drevesnega soka?
Ušice predelajo velike količine drevesnega soka.
11. Kaj izločijo ušice na podlagi drevesnega soka (sladkorji in beljakovine), kar ne porabijo zase?
Iz njega porabijo zase le majhen del sladkorjev in beljakovin, ostalo pa izločijo v obliki sladkih kapljic (medene rose).
12. Kaj ni v medeni rosi, ki pada na podrast in jo nabirajo čebele?
V tej medeni rosi, ki pada na podrast in ki jo nabirajo čebele, ni ostankov prebave (fekalij).
13. Zakaj ni v medeni rosi ostankov prebave (fekalij)?
V telesu kljunatih žuželk je poseben filtrni prekat, skozi katerega se pretaka večji del soka, pri čemer se:
– zniža odstotek vode in
– tudi nekoliko spremeni njegova kemična sestava.
13. Komu morajo zgornje dejstvo pojasnjevati čebelarji?
Zgornje dejstvo moramo včasih pojasnjevati našim kupcem medu, ki imajo predsodke, kar zadeva nastanek mane.
14. Kaj je v soku jelke, ki najpomembnejši gostitelj zalubnih ušič (zelene hojeve ušice)?
V soku jelke (hoje), ki je v določenih letih pri nas najpomembnejši gostitelj zalubnih ušic, zlasti zelene hojeve ušice(Cinara pectinatae), je pretežno:
– disaharid saharoza (trsni sladkor).
15. V kaj se spremeni disaharid saharoza (trsni sladkor) v telesu žuželke?
V telesu žuželke se spremeni disaharid saharoza (trsni sladkor):
– v sadni in
– grozdni sladkor,
– pa tudi v nekatere višje oblike, na primer v melicitozo in fruktomaltozo in
celo v oligosaharide.
16. V kaj predelajo čebele drevesni sok, ki so ga oplemenitile ušice in kaparji (mana oziroma medena rosa)?
Drevesni sok se torej oplemeniti, ta proces pa dokončajo čebele, ki mano predelajo v končni proizvod – manin med.
Več o mani kot gozdni paši čebel si preberite na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.