Ob 170. obletnici smrti prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske so v Preddvoru ob gradu Turn, na katerem je živela, odprli njej posvečen vrt. V kratkem sledi tudi prva celovita izdaja njenih del.  Več na MMC RTV …

Svetovni dan čebel se praznuje 20. maja vsako leto. Ta dan je bil razglašen z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov decembra 2017 na pobudo Slovenije. Namen Svetovnega dneva čebel je povečati ozaveščenost o pomenu čebel in drugih opraševalcev, opozoriti na njihove grožnje ter poudariti njihov prispevek k trajnostnemu razvoju, varnosti hrane in biotski raznovrstnosti.

Datum 20. maja je bil izbran v čast Antonu Janši, pionirju sodobnega čebelarstva, ki se je rodil na ta dan leta 1734. Anton Janša je bil slovenski čebelar in slovi kot eden od pionirjev modernega čebelarstva, saj je prispeval k razvoju metod čebelarstva in izobraževanju o čebelah.

Glavni cilji Svetovnega dneva čebel so:

1. Ozaveščanje javnosti: Povečati zavedanje o ključni vlogi čebel in drugih opraševalcev v ekosistemih in prehranski varnosti.
2. Podpora čebelarstvu: Spodbujati ukrepe, ki ščitijo čebele in njihove habitate, ter podpirati trajnostno čebelarstvo.
3. Izobraževanje in raziskave: Podpirati raziskave in izobraževalne programe, ki prispevajo k boljšemu razumevanju čebel in njihovih potreb.
4. Ukrepanje proti grožnjam: Opozoriti na grožnje, s katerimi se soočajo čebele, kot so pesticidi, podnebne spremembe, bolezni in izguba habitata.

Čebele so bistvenega pomena za opraševanje mnogih rastlin, vključno s tistimi, ki jih uporabljamo za hrano. Več kot 75 % svetovnih kmetijskih pridelkov je deloma odvisnih od opraševanja. Zmanjšanje števila čebel lahko povzroči velike posledice za globalno prehransko varnost in ekosisteme.

Slovenija, kot pobudnica Svetovnega dneva čebel, se ponaša z dolgo tradicijo čebelarstva in je znana po svojih prizadevanjih za zaščito čebel in spodbujanje čebelarstva na svetovni ravni.

“Čebelarjenje je način življenja, a tudi simbol slovenstva” (Vir: MMC RTV)

Na pobudo Mestne občine Celje je v projekt Kulturne poti Sveta Evrope – Pot pisateljic po novem vključena tudi pisateljica in svetovna popotnica Alma M. Karlin. Z vključitvijo želijo zapuščino Alme M. Karlin predstaviti tudi v mednarodnem prostoru. Več …

Nedavno odkritega dela Ivane Kobilce na dražbi v ljubljanski Galeriji Kos v pasaži Nebotičnika niso prodali. Ponujen je bil znesek 25.000 evrov, kar ni doseglo t. i. rezervne cene oziroma pričakovanega zneska zanjo, ki je bil 29.000 evrov. Več na MMC RTV …

Pogovor z dobitnikom nagrade Prešernovega sklada Cirilom Horjakom – dr. Horowitzem (Vir: RTV MMC)

Dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča oživlja življenjsko zgodbo matematika in akademika prof. dr. Josipa Plemlja (1873–1967), prvega rektorja Univerze v Ljubljani, ob 150. obletnici njegovega rojstva (11. decembra 1873).
Plemljeva izjemna matematična nadarjenost in zgodnja samostojnost ga z Bleda in Ljubljane popeljeta do študija na Dunaju, v Berlinu in Göttingenu ter bleščečega začetka znanstvene kariere v avstro-ogrski monarhiji, ki jo prekine prva svetovna vojna. Po vrnitvi v Ljubljano postane Plemelj prvi rektor univerze v takratni kraljevini SHS, v skromnih razmerah pa najvišje znanstvene ambicije zamenja s poslanstvom učitelja, ki si do pozne starosti prizadeva za kakovost novih znanstvenih ustanov in vzgajanje bodočih rodov.

Prof. dr. Josip Plemelj je bil čudežni otrok z bleščečo matematično kariero

Josip Plemelj, genialen matematični um

Karla Bulovec, kasneje Mrak, rojena 1895, je bila prva Slovenka, ki se je v času prve svetovne vojne odločila, da bo postala kiparka.

V času, ko je še divjala prva svetovna vojna, je bila to pogumna odločitev. Prepričana, da ji bo uspelo uresničiti svoje sanje, je pridobila vsa dovoljenja za študij in se odpravila na pot po Evropi. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi vere v svoj talent in značajske neuklonljivosti ji v življenju ni bilo lahko. V pismih prijateljici Angeli, ki nam odstirajo njeno osebnost in življenje, je večkrat zapisala, da ne more delati tistega, kar bi si želela. Zaradi pomanjkanja sredstev namreč nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, zato je prenehala kipariti in se popolnoma posvetila risanju. Risala je na cenen papir, ki so ga uporabljali za pakete in se je slabo ohranil. Karla Bulovec je po krivici ostala v senci svojega moža, dramatika Ivana Mraka, v filmu pa je spregovorila s pomočjo svojih del in pisem.
Avtorica filma je Nataša Gaši.

Nič več »pozabljeni« Blejki

Vas Grad (Bled) (v tej vasi je bila rojena Karla Bulovec Mrak)

Slovenska akademija znanosti in umetnosti objavlja slovensko biografijo.

Kliknite tukaj

Kliknite tukaj