2. etapo pričnemo v gorenjski metropoli. Kranj (obsežen tekst o Kranju skozi njegovo zgodovino) je največje mesto po površini in številu prebivalstva na Gorenjskem. Na Iskrivi pešpoti bomo obiskali še dva gorenjska mesta: Radovljico in Jesenice.

Kranj kot mesto iz kulturnega vidika med literati najbolj slavi Franceta Prešerna (zadnja leta svojega življenja je živel in opravljal svoj odvetniški poklic v Kranju) in nekoliko manj Simona Jenka. Popularen pa je tudi Janez Puhar (slovenski duhovnik, znanstvenik, fotograf, umetnik in pesnik), ki je izumil nenavaden postopek za fotografiranje na steklo.

Naš pohod začnemo tam, kjer smo zaključili 1. etapo. To pa je na Glavnem trgu. Iz Glavnega trga se odpravimo na Prešernovo ulico, na kateri je tudi Prešernova hiša, kjer je pesnik v zadnjih letih svojega življenja opravljal odvetniški poklic in tudi stanoval. Na Reginčevi ulici zavijemo levo in po 50 m smo na Reginčevi 9, kjer je rojstna hiša Janeza Puharja (1814-1864) (iskriva karta: križev Janez). Radio Slovenija: Glasovi svetov: Janez Puhar: spregledani svetovni pionir

Hojo nadaljujemo po Tomšičevi ulici. Po okoli 200 m zavijemo levo na Jenkovo ulico. Po 50 m stopimo zopet na Glavni trg. Tu si ogledamo Pavšlarjevo hišo. Trenutno je v njej Galerija Prešernovih nagrajencev. Nekoč pa je 4 leta v tej hiši živel Ivan Tavčar (1851-1923) (iskriva karta: joker). Ivan Tavčar je bil pisatelj, eden prvih pripovednikov slovenskega realizma, politik, odvetnik in ljubljanski župan.

Še malo naprej pa je Kranjska hiša (Matjašičeva hiša), v kateri je nekaj let – na začetku 20. stoletja – živela tudi družina Hinka Smrekarja (iskriva karta: joker). Hinko Smrekar (1883-1942) je bil slikar, grafik, risar in ilustrator (klik za križanko o Hinku Smrekarju).

Našo pohodniško pot nadaljujemo zopet po Prešernovi ulici. Gremo čez Maistrov trg. Zavijemo na Gregorčičevo ulico. Na tej ulici gremo mimo Prešernovega gaja. V tem gaju sta pokopana France Prešeren, Simon Jenko in drugi pomembni Kranjčani.

Sledi hoja po Zoisovi ulici, zavijemo desno na Oldhamsko cesto, iz te pa na Cesto Kokrškega odreda. Ta cesta nas pripelje na Stadion Stanka Mlakarja. Tu se začne bolj ruralni del Kranja. Ko smo obkrožili stadion, smo prišli na Partizansko cesto. To pa je že obrobje Kranja, ki leži na severu mesta.

Po nekaj sto metrih stopimo na kolovoz, ki nas pelje skozi gabrov in bukov gozd proti zaselku Ilovka.

Ko pridemo na jaso, v katero je vrezana romantična steza, nad sabo pa vidimo viadukt avtoceste: Ljubljana-Jesenice, smo v bližini zaselka Ilovka.

Od tu smo potrebovali slab kilometer, da smo prišli na Ilovko, pri čemer smo prečili potok Kokrica čez betonski most, ki ima le leseni pod.

Iz Ilovke smo zavili na ozko, asfaltno cesto, ki nas je po približno 2 km pripeljala čez polja do Posestva Brdo, bolj natančno do gradu Brdo, ki je bil nekoč last Žige Zoisa.

Ko smo stopili na pločnik, ki je na območju Gradu Brdo oziroma na Tekaško progo Brdo, smo za nekaj minut začeli hoditi proti zahodu, nato pa smo zavili v desno oziroma proti severovzhodu.

Po njej smo hodili vse do okolice zaselka Tatinec (okoli 3 km), kjer smo ob robu gozda krenili proti lokalni cesti: Kranj-Bela. Šlo pa je za zelo kratek odsek, ki je znašal manj kot 100 m.

Po ravni, ozki asfaltni cesti smo po 10 minutah hoje prišli v Tatinec.

Ozka, asfaltna cesta nas je nato vodila proti Trsteniku. Najprej smo prišli v naslednjo vas, ki se je imenovala Hraše. Bila je sorazmerno blizu vasi Tatinec. V tistem času so ravno rekonstruirali lokalno cesto (julij 2022). Vendar to ni oviralo hoje, kajti maloštevilni stroji so stali, ker je bila nedelja.

V nadaljevanju poti smo prišli do osamljene kmetije, ki prav tako spada pod naselje Hraše, a je bila od domicilne vasi oddaljena več kot kilometer. Šlo je za romantično kmetijo ob robu gozda, pri čemer je bila locirana na koncu manjšega brega.

Še naprej smo hodili po gozdnati pokrajini, ki se je izmenjavala s travniki in polji v vaseh pod Storžičem, ki so ga ta dan pokrivali oblaki, ki so zadeli ob Kamniško-Savinjske Alpe in so se počasi prebijali proti vrhu gorovja in nato nadaljevali svojo pot glede na smer vetra.

Približevali smo se naslednji osamljeni kmetiji, ki pa je že nosila hišno številko Čadovlje. Uživali smo v pogledu na obsežen, pokošen travnik. Ob njegovem robu smo opazili tudi lovske opazovalnice.

Ko smo se približali kmetiji, ki je bila zopet locirana na robu gozda, smo opazili ograjen, dokaj velik pašnik, kjer se je pasla maloštevilna čreda govedi (1 bik, 1 krava in 1 teliček).

Pri kmetiji smo zavili desno, najprej smo preko mostu prečili potok Blatnik.

Kmalu potem, ko smo prečili potok, smo zavili za 90 stopinj levo v zaselek Čadovlje. Šlo je za všečno naselje, z zanimivimi hišami glede na estetski izgled.

Navdušilo pa nas je sadjarstvo Markuta. Najprej smo tik ob njihovi hiši videli manjši nasad aronije, ki je bil pokrit z mrežo proti toči.

Malo naprej pa smo zagledali nasad (sadjarstvo Markuta), ki je spominjal na nasade v Alpah. Na prisojnem hribu so rasle urejene sadike raznega sadja.

Po nekaj 10 minutah hoje smo prispeli na lokalno cesto: Preddvor-Bašelj-Trstenik. Na razcepu smo zavili levo. Tu smo že lahko videli v daljavi vas Trstenik.

Po slabem kilometru smo prišli v vas, ki jo zaznamuje cerkev Sv. Martina. Vas pa je povezana tudi z Janezom Bleiwaisom (1808-1881) (slovenski buditelj, zdravnik, veterinar, časnikar in urednik prvega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice). Janez Bleiwais predstavlja srčnega Janeza med iskrivimi kartami. Janez Bleiwais se je rodil v Kranju, kjer je živel v mladosti in se šolal. Kasneje je študiral medicino na Dunaju. Po študiju se je vrnil v Ljubljano, kjer je živel do smrti. Njegovi predniki so bili iz Trstenika, zato si je tudi izbral plemiški naziv: Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški.

Iz Trstenika smo se najprej odpravili po lokalni cesti: Trstenik-Tenetiše, da smo lahko po kilometru hoje zavili na lokalno cesto: Trstenik-Goriče.

Po približno 3 km nas je lokalna, asfaltna ceste pripeljala v Goriče. Goriče so slikovita vas pod Kriško goro.

Iz Gorič smo se po regionalni cesti: Kranj-Golnik odpravili proti Golniku. Potrebovali smo 30 minut, da smo prišli do odcepa Klinika Golnik, univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergije. Na tej kliniki je Karla Bulovec Mrak umrla za pljučno tuberkulozo 23. avgusta 1957 (iskriva karta joker).

Tu smo se začeli vzpenjati proti Seničnem. Šlo je za asfaltno cesto, ki je bila “naložena” na travnik, ki se ni preveč strmo vzpenjala v okolici Kriške gore. Vzpon je trajal 30 minut.

Ko smo prišli do smerokaza Novaki, smo se usmerili proti Udinborštu oziroma bolj točno proti pristanišču jadralnih padalcev. V teh krajih boste lahko ves čas v lepem vremenu opazovali jadralne padalce, ki skačejo iz Kriške gore.

V bližini pristanišča za jadralne padalce Senično, smo zavili v Udinboršt.

Sledil je približno 4 km rahel vzpon proti Sebenjem skozi Udinboršt. Hodili smo po dokaj široki makadamski, gozdni cesti.

Prečili smo vas Sebenje. Hodili po odseku lokalne ceste: Sebenje-avtobusna postaja Sebenje, da smo prišli do regionalne ceste: Tržič-Kranj.

Ko smo prečili regionalno cesto, smo se odpravili proti Retnjam. Oblika poti je skoraj zrcalna slika tiste iz Sebenj do ceste. Razlog je v tem, da cesta poteka po sredini travnikov.

V Retnjah zavijemo proti jugu po lokalni cesti, kajti Podbrezje, kjer bomo končali 2. etapo, je nekaj kilometrov južneje od Retenj.

Naslednja vas, ki jo obiščemo je Breg ob Bistrici. Gre za podobno vas kot je Retnje. Hiše so locirane ob lokalni, asfaltni cesti. Na desni strani je soteska reke Tržiške Bistrice. Na levi strani pa polja in travniki, ki jih niso želeli “žrtvovati” za hišne parcele. Le-ta je izdolbla sorazmerno globoko strugo, kajti tu se je pred davnimi leti pretakal ledenik, ki se je topil pod Karavankami.

Na koncu Brega stopimo na kolovoz, ki vodi do zaselka Zadraga. Vendar ga zapustimo po nekaj metrih in stopimo za kratek čas proti zahodu na shojeno, travniško stezo.

Ko pridemo do roba gozda, pod katerim teče Tržiška Bistrica v prej omenjeni soteski, zavijemo proti jugu.

Sedaj hodimo najmanj 2 kilometra v smeri Zadrage. Steza ves čas poteka ob robu gozda. Dvakrat se pred nami pojavi gozd, ki se je na teh mestih pomaknil nekoliko na travnike oziroma polja.

Po 30 minutah hoje pridemo na mesto, kjer se skozi gozd spustimo proti turistični kmetiji in kampu Trnovc.

Po 10 minutnem spustimo pridemo do Tržiške Bistrice. Tu jo še ne vidimo, ker je nekaj 100 metrov naprej, za travniki, ki jih vidimo iz naše pozicije

Po 10 minutah pridemo do lokalne ceste, ki vodi proti Podbrezjam. V bližini je tudi turistična kmetija in kamp Trnovc.

Odpravimo se po tej cesti. Na naši desni strani lahko iz daljave opazujemo turistično kmetijo Trnovc in kamp za stavbami, ki predstavljajo turistično kmetijo Trnovc.

Sledil je vzpon iz doline Tržiške Bistrice, ki smo jo tudi prečili čez betonski most, do travnikov in polj pred Podbrezjami.

Ko pridemo na vrh hriba, potrebujemo do Podbrezij slabih 10 minut. Smo sredi travnikov in njiv. Tu je lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Iz vzhoda proti severu je vrstni red naslednji: Krvavec, Kalški greben, Grinotvec, Kočna,Zaplata, Storžič, Kriška gora, Begunjščica. Za Kamniško-Savinjskimi Alpami imamo Karavanke, pri čemer vidimo na severu pogorje Košute, ki se nadaljuje v Begunjščico in Stol.

Ko pridemo do regionalne ceste Posavec-Naklo, zavijemo proti središču Podbrezij, kjer v daljavi že vidimo cerkev Sv. Jakoba.

Po nekaj minutah pridemo na razcep, kjer se odpravimo proti cerkvi Sv. Jakoba, pri čemer hodimo najprej mimo OŠ Podbrezje.

Po slabih 10 minutah pridemo do cerkve sv. Jakoba, potem ko smo stopili na regionalno cesto. Tu zaključimo tudi našo 2. etapo po Iskrivi pešpoti: Brnik-Mojstrana.

2. etapa: Kranj-Podbrezje je zanimiva etapa. Gre za odlično konfigurirano pot za nordijsko hojo. Gre za hojo delno po asfaltnih cestah. Makadamska cesta je še najbolj prisotna iz Seničnega do Sebenj, kjer se cesta ves čas dviguje, ker so Sebenje na višji nadmorski višini kot Senično. Imamo pa tudi zelo značilno stezo, ki poteka po travnikih v okolici zaselka Zadraga in Brega. Obiščemo gorenjsko metropolo in kar nekaj vasi in zaselkov, npr. Ilovko, Tatinec, Hraše, Trstenik, Goriče, Golnik, Sebenje, Retnje, Breg ob Bistrici in Podbrezje. Ves čas lahko občudujemo Storžič (2132 m), ki s svojo značilno obliko privablja poglede. To je graben po sredini in oblika stožca.

Gremo mimo naslednjih točk, ki so povezane z osebami v Iskrivih kartah: Janeza Puharja, rojstna hiša, Kranj, križev Janez; Ivana Tavčarja, Pušlarjeva hiša, Kranj, joker; Hinka Smrekarja, Kranjska hiša, Kranj, joker; Janeza Bleiweisa, cerkev Sv. Martina, srčev janez; Karle Bulovec Mrak, tabla klinika Golnik, Golnik, joker.