Lancovo

(H/10, 2277), na Lancovem (496 m), lancovski, Lancovčani (289 preb.). Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v zahodnem delu Dobrav, na desnem bregu reke Save, nasproti Radovljice, tik pod sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Od več obratov, ki jih je gnala voda, dela le še žaga. Nekdaj je bila je bila pomembna lesna trgovina, danes pa so ljudje zaposleni v tovarnah v Radovljiški kotlini in na Jesenicah. Deli naselja so Graben ali Spodnje Lancovo, selce ter Zgornje Lancovo, kjer stoji podružnična cerkev sv. Lamberta iz 15. stoletja. Kraj se prvič omenja že leta 1296. (M.T.)

Bodešče

(H/10, 190), v Bodeščah (480 m), bodeški, Bodeščani (149 preb.).Razložena vas z gručastim jedrom stoji na rečno-ledeniški terasi Blejskega kota, delno nad strmimi Pečmi nad levim bregom Save Bohinjke, tik pred njenim sotočjem z reko Savo Dolinko. Naselje, ki se prvič omenja že leta 1185, ima še precej kmečkih videz. Prebivalci so zaposleni v krajih v Radovljiški kotlini. Zanimiva je gotska podružnična cerkvica sv. Lenarta s freskami iz 15. in 16. stoletja. Zaselka sta v Potoku in Na Pečeh. (M.T.)

Selo pri Bledu

(H/10, 4183), na Selu (460 m), selski, Seljani (194 preb.). Razložena vas leži v Blejskem kotu. Nad njo se na severu dviga gozdnat osamelec Dobra gora (620 m). Pobočje se na jugu v stopnjah spušča proti levemu bregu reke Save Bohinjke, ki teče 50 m nižje. Okrog selskega mostu so pod pobočji planote Jelovice vaški pašniki. Na obeh straneh Save je več mrtvih rečnih rokavov, bogatih z živalstvom in rastlinstvom. Vas izrazito kmečkega videza se zaradi razvoja turizma spreminja. Ljudje so zaposleni v okoliških tovarnah. (M.T.)

Vir: Adamič Orožen, M. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.