Obiskovalec foruma hribi.net je napisal: Sicer pustim vsakemu naj dela, kakor si je sam zaželel in misli, da je prav. Vseeno me pa zanima, ali bi palice prišle tudi prav pri odrivanju med tekom ali plavanjem?
Tek s palicami v hrib so smučarji tekači uporabljali že od nekdaj kot del treninga smučarskega teka, ko še niso trenirali na snegu. Zaradi specifične nožne tehnike ga imenujejo tek s poudarjenim odrivom.
V okviru tehnike nordijske hoje pa tek izgleda kot vidite na spodnji sliki in video-posnetku.
Res je, da pri plavanju uporabljajo razne pripomočke kot so plavutke. Se mi zdi, da na roke dajejo tudi neke pripomočke za večjo dlan. Palice za nordijsko hojo pa bi bile v vodi povsem neuporabne.
Drugače pa je, ko smo na sup deski, kjer bi lahko potegnili vzporednico z nordijsko hojo, kjer se uporablja veslo. Že pred mnogimi leti sem veslal z veslom na windsurf deski, ko ni bilo vetra.
1. Kaj vse je bil Henrik (Hinko) Smrekar, ki je bil rojen 13. julija 1883 v Ljubljani? Karikaturist, ilustrator, grafik, slikar in kipar Henrik (Hinko) Smrekar je bil rojen 13. julija 1883 v Ljubljani.
2. Na kateri tečaj se je vpisal Hinko Smrekar leta 1903? Leta 1903 se je Hinko Smrekar vpisal na tečaj za učitelje risanja na srednjih šolah v avstrijskem Umetnoobrtnem muzeju.
3. Kam se je po tečaju risanja vrnil Hinko Smrekar? Po tečaju se je Hinko Smrekar vrnil v Kranj, kamor se je okrog leta 1904 iz Ljubljane preselila njegova družina. Smrekarjevi so sprva stanovali v Matjašičevi hiši na Glavnem trgu. Po očetovi smrti so Smrekarjevi ostali v Kranju, vendar so se preselili v hišo Kokriško predmestje št. 45 (Omerzova hiša).
Kranjska hiša (Matjašičev hiša), kjer je v prvi polovici 20. stoletja živela družina Hinka Smrekarja
4. Kam se je leta 1905 odpravil Hinko Smrekar s slikarskim prijateljem Maksimom Gasparijem? Leta 1905 se je Smrekar skupaj z Maksimom Gasparijem odpravil v München, kjer sta ostala več kot eno leto. Preživljala sta se s priložnostnimi deli ter »privatno študirala po umetniških galerijah, ateljejih in muzejih«.
5. Kje je bil Hinko Smrekar med letoma 1907 in 1911? Med letoma 1907 in 1911 je bil Smrekar nekajkrat tudi na Dunaju.
6. Kje se je Hinko Smrekar za stalno naselil, ko se je vrnil iz Dunaja oziroma Münchna? Leta 1911 se je za daljši čas s kiparjem Lojzetom Dolinarjem (1893–1970) vrnil na Dunaj in v München ter se nato še istega leta pozno jeseni za stalno naselil v Ljubljani.
7. Kakšen slikarski umetnik je bil Hinko Smrekar? Smrekar je bil priden in ploden umetnik. Velja za pravega mojstra v različnih risarskih tehnikah. Kvaliteta in všečnost njegovih del je bila posledica veliko vaje in dela.
8. Katera je najbolj znana satirična ilustracija Hinka Smrekarja, ki je nastala v Kranju? Kaj se je dogajalo z njo? Tudi v Kranju so nastala Smrekarjeva dela. Najbolj znana je satirična ilustracija z naslovom »Deset krčmarskih zapovedi«, ki jo je Smrekar verjetno leta 1908 izdelal za kranjskega knjigoveza, tiskarja in založnika Viljema Požgaja. Ta je Smrekarjevo ilustracijo dal natisniti in je reprodukcije prodajal širom po Sloveniji. Podoba debelušnega gostilničarja in satirične upodobitve desetih šaljivih krčmarskih zapovedi izpričujejo Smrekarjevo bogato domišljijo in satirični talent.
9. S čim je opremil Hinko Smrekar zvezek Humorističnega leksikona, ki ga je natisnil Ivan Pr. Lampret? Leta 1908 je Požgaj izdal tudi zvezek Humorističnega leksikona, ki ga je natisnil Ivan Pr. Lampret v Kranju, s 14 satiričnimi ilustracijami in z naslovnico pa ga je opremil Smrekar.
Požgajeva tiskarna v Kranju
10. Kaj je leta 1909 narisal Hinko Smrekar za roman Prokleta? Leta 1909 je Smrekar za Požgaja narisal tudi šest barvnih naslovnic za roman Prokleta (avtor Emile Rschebourg, prevedel Janko Leban po E. Vacanovi priredbi).
11. Kaj prikazuje ena redkih Smrekarjevih oljnih slik iz leta 1940, ki nosi naslov V Kranju? Leta 1940 je nastala ena redkih Smrekarjevih oljnih slik z naslovom »V Kranju«, ki prikazuje samotni sprehod pesnika dr. Franceta Prešerna po kranjskih ulicah.
12. Katero je bilo zadnje delo Hinka Smrekarja, kajti leta 1942 so ga kot talca v Gramozni jami ustrelili Italijani? Leta 1941 je Smrekar izdelal ilustracije za zbirko humoresk Joža Vovka (1911–1957) z naslovom Zaplankarji, ki jo je natisnila tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Naslovnica, osem ilustracij in osem vinjet predstavljajo zadnje Smrekarjevo ilustratorsko delo. 1. oktobra 1942 so ga namreč na krut način kot talca v Gramozni jami ustrelili Italijani.
Učna podjetja izvajajo navidezno prodajo izdelkov, storitev in trgovskega blaga. Blago, denar in dokumenti se izmenjavajo samo na papirju. Tak primer je tudi ponudba pohodov po Iskrivi pešpoti, npr. Brnik-Preddvor. Vendar v tem primeru storitev obstaja. Iskriva pešpot: Brnik-Mojstrana je natančno opisana, na razpolago je GPX sled po njej.
Pozor: Ker je zgoraj predstavljeni pohod samo virtualen, resnično ne bo izveden.
Anton Janša, ki v iskrivih kartah predstavlja karovega kralja, je deloval tudi na avstrijskem dvoru kot učitelj čebelarstva v drugi polovici 18. stoletja. S to simboliko lahko povežemo Šolski čebelnjak na SESGŠ, ŠC Kranj (Cesta Staneta Žagarja 33, 4000 Kranj), ki je bil predan svoji funkciji 20. 5. 2019.
Iskriva karta: Anton Janša
Na šolskem vrtu stoji Šolski čebelnjak od leta 2019.
Šolski čebelnjak, ki je na SESGŠ,Kranj od leta 2019, z nekoliko spremenjeno podobo glede na izvorno podobo
Prva podoba Šolskega čebelnjaka iz leta 2019
Poleg njega pa še manjša 2 panja z vpadljivo sinjo modro barvo, v katerih je nameščena tudi čebelarska tehtnica.
2 panja s čebelarsko tehtnico
Za čebelnjak v času šolskega pouka skrbijo dijaki SESGŠ, ŠC Kranj. V času počitnic pa čebelar Mitja Smrdel, ki cvetlični in gozdni med prideluje in polni.
Cvetlični in gozdni med iz Šolskega čebelnjaka SESGŠSCvetlični in gozdni med kot darilni paket, ki ga podarja Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola, ŠC KranjČebelarstvo Mitja Smrdel
Čebelarstvo Mitja Smrdel trži med iz Šolskega čebelnjaka pod imenoma: Cvetlični in Gozdni med iz Šolskega čebelnjaka.
V tajništvu šole pa je tudi velika slika iskrive karte: Antona Janše.
Mimo čebelnjaka pa poteka tudi Iskriva pešpot: Brnik-Mojstrana. Konkretno 1. etapa: Brnik-Kranj oziroma 1. etapa, 2. del: Preddvor-Kranj.
