Arhivi Kategorije: Iskrive karte

Pot kulturne dediščine – Ivanina pot

Iskrive karte

Pot kulturne dediščine Podbrezje, poimenovana po največji slovenski slikarki Ivani Kobilica IVANINA POT, je pot ponosa Podbrežanov na svojo zgodovino, kulturno dediščino, na znamenite Podbrežane in na svojo vas. Vasi in zaselki, ki sestavljajo Podbrezje, so tudi zaradi svoje lege, pestrosti naravnih danosti in prijaznih ljudi privlačevala “znamenite Podbrežane”, da so našli svoj ustvarjalni dom. Pot, ki jo prehodimo, nam odkrije delček zgodovine Podbrezij in njenih ljudi. Spoznamo, kako enkratna vas so Podbrezje in da smo lahko upravičeno ponosni nanjo. Pot nas vodi od Kulturnega doma mimo farne cerkve sv. Jakoba, Spominskega parka znamenitih Podbrežanov do Tabora (Slika 1). Tam najdemo celotno zbirko sakralne arhitekture. Tu si vzamemo čas, da razmislimo o Podbrezjah in njenih ljudeh. Naužijemo se razgleda s Tabora, ki nikogar ne razočara. Pokaže nam, da so Podbrezje res sadjarska vas. Značilni so veliki jabolčni nasadei, opazimo tradicijo Franca Pirca.

Kulturno društvo TABOR se trudi s svojo dejavnostjo ohraniti kulturno dediščino vasi, odkriti in približati ljudem znametnite žene in može, ki so zaznamovali vas ali je ona zaznamovala njih. Pozabljene zgodbe, ledinska in hišna imena, tradicionalne obrti in načini kmetovanja, vaška arhitektura, stare lipe, …. Vse to in še več je naša zgodovina in dediščina, so naše korenine. Ohranimo jih! Več …

Informativna tabla o Ivani Kobilici v Podbrezjah
Slika 1: Informativna tabla o Ivani Kobilici v Podbrezjah; fotografija lastna

Vir: Kulturno društvo TABOR Podbrezje. 2022. Pot kulturne dediščine – Ivanina pot. [Online]. Facebook. Razpoložljivost: https://www.facebook.com/photo?fbid=603606468232539&set=pcb.603610361565483 (28. 12, 2022)

Hinko Smrekar v Kranju

Iskrive karte

1. Kaj vse je bil Henrik (Hinko) Smrekar, ki je bil rojen 13. julija 1883 v Ljubljani?
Karikaturist, ilustrator, grafik, slikar in kipar Henrik (Hinko) Smrekar je bil rojen 13. julija 1883 v Ljubljani.

2. Na kateri tečaj se je vpisal Hinko Smrekar leta 1903?
Leta 1903 se je Hinko Smrekar vpisal na tečaj za učitelje risanja na srednjih šolah v avstrijskem Umetnoobrtnem muzeju.

3. Kam se je po tečaju risanja vrnil Hinko Smrekar?
Po tečaju se je Hinko Smrekar vrnil v Kranj, kamor se je okrog leta 1904 iz Ljubljane preselila njegova družina. Smrekarjevi so sprva stanovali v Matjašičevi hiši na Glavnem trgu. Po očetovi smrti so Smrekarjevi ostali v Kranju, vendar so se preselili v hišo Kokriško predmestje št. 45 (Omerzova hiša).

Kranjska hiša (Matjašičev hiša), kjer je v prvi polovici 20. stoletja živela družina Hinka Smrekarja
Kranjska hiša (Matjašičev hiša), kjer je v prvi polovici 20. stoletja živela družina Hinka Smrekarja

4. Kam se je leta 1905 odpravil Hinko Smrekar s slikarskim prijateljem Maksimom Gasparijem?
Leta 1905 se je Smrekar skupaj z Maksimom Gasparijem odpravil v München, kjer sta ostala več kot eno leto. Preživljala sta se s priložnostnimi deli ter »privatno študirala po umetniških galerijah, ateljejih in muzejih«.

5. Kje je bil Hinko Smrekar med letoma 1907 in 1911?
Med letoma 1907 in 1911 je bil Smrekar nekajkrat tudi na Dunaju.

6. Kje se je Hinko Smrekar za stalno naselil, ko se je vrnil iz Dunaja oziroma Münchna?
Leta 1911 se je za daljši čas s kiparjem Lojzetom Dolinarjem (1893–1970) vrnil na Dunaj in v München ter se nato še istega leta pozno jeseni za stalno naselil v Ljubljani.

7. Kakšen slikarski umetnik je bil Hinko Smrekar?
Smrekar je bil priden in ploden umetnik. Velja za pravega mojstra v različnih risarskih tehnikah. Kvaliteta in všečnost njegovih del je bila posledica veliko vaje in dela.

8. Katera je najbolj znana satirična ilustracija Hinka Smrekarja, ki je nastala v Kranju? Kaj se je dogajalo z njo?
Tudi v Kranju so nastala Smrekarjeva dela. Najbolj znana je satirična ilustracija z naslovom »Deset krčmarskih zapovedi«, ki jo je Smrekar verjetno leta 1908 izdelal za kranjskega knjigoveza, tiskarja in založnika Viljema Požgaja. Ta je Smrekarjevo ilustracijo dal natisniti in je reprodukcije prodajal širom po Sloveniji. Podoba debelušnega gostilničarja in satirične upodobitve desetih šaljivih krčmarskih zapovedi izpričujejo Smrekarjevo bogato domišljijo in satirični talent.

9. S čim je opremil Hinko Smrekar zvezek Humorističnega leksikona, ki ga je natisnil Ivan Pr. Lampret?
Leta 1908 je Požgaj izdal tudi zvezek Humorističnega leksikona, ki ga je natisnil Ivan Pr. Lampret v Kranju, s 14 satiričnimi ilustracijami in z naslovnico pa ga je opremil Smrekar.

Požgajeva tiskarna v Kranju
Požgajeva tiskarna v Kranju

10. Kaj je leta 1909 narisal Hinko Smrekar za roman Prokleta?
Leta 1909 je Smrekar za Požgaja narisal tudi šest barvnih naslovnic za roman Prokleta (avtor Emile Rschebourg, prevedel Janko Leban po E. Vacanovi priredbi).

11. Kaj prikazuje ena redkih Smrekarjevih oljnih slik iz leta 1940, ki nosi naslov V Kranju?
Leta 1940 je nastala ena redkih Smrekarjevih oljnih slik z naslovom »V Kranju«, ki prikazuje samotni sprehod pesnika dr. Franceta Prešerna po kranjskih ulicah.

12. Katero je bilo zadnje delo Hinka Smrekarja, kajti leta 1942 so ga kot talca v Gramozni jami ustrelili Italijani?
Leta 1941 je Smrekar izdelal ilustracije za zbirko humoresk Joža Vovka (1911–1957) z naslovom Zaplankarji, ki jo je natisnila tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Naslovnica, osem ilustracij in osem vinjet predstavljajo zadnje Smrekarjevo ilustratorsko delo. 1. oktobra 1942 so ga namreč na krut način kot talca v Gramozni jami ustrelili Italijani.

Vir: Galerija v Prešernovi hiši v Kranju. 2013. Črtomirjev poslednji boj. [Online].
Razpoložljivost: https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2019/01/krst_katalog_gm.pdf (21. 12. 2022)